Jelenkamen - Majdag: Krniška glavica - Vrh nad Zajzero in Dunjo

Krniška glavica, vrh nad Zajzero in Dunjo

Že nekaj let nisem bila na tej gori. Vedno smo jo obiskali, ko je zapadel sneg in vzpon je bil zimski. Tokrat je drugače, pridružim se pohodnikom DU, Javornik Koroška Bela. Že dolgo nisem šla z njimi. Zatrep doline Zajzera je naše izhodišče. Prostrana jasa s parkiriščem, do katere se pripeljemo po cesti, iz Ovčje vasi.

Ob jasi stoji spominsko znamenje, dr. Juliusu Kugyju. Tudi Kugyjeva dolina, ji pravijo.

Občudujem mogočne stene Montaža, V. Nabojsa, Viša, Koštrunovih špic in zadaj Špike.

Pri kapelici, na robu parkirišča začnemo z vzponom. Strma pot se dviga skozi gozd. Polagoma se vzpenjamo, korak vseh ni enak in prvi v skupini čez nekaj časa počakajo zadnje.

Fotografiram in hodim zadaj. Pomaknem se na rob in občudujem skalne gmote ob poti. Na jasi pri koči Grego smo zopet vsi skupaj.

Trije se odločijo, da imajo dovolj vzpona in bodo raje uživali na planini.

Spominski kotiček.

Na desno vodi cesta do planine, nad sedlom Rudni vrh. Levo vodi potka do bivaka Stuparich. Naša pot pa se najprej malo vzpne, potem se spusti do jezera, poraslega s travo.

Obidemo ga in nadaljujemo levo, v strmino gozda.

Ko se strmina malo unese in gozd razredči lahko opazujem gore.

Severna stena Montaža je vedno bolj mogočna. Na njej je plezalna pot, pa je ne vidim. V steni gledam obraza, kar dva vidim.

Potka postaja gruščasta in alpska velesa krasi kamnite gmote.

Vedno bolj strmo se vzpenja.

Na desni je zasilni bivak, bunker. Vpišem nas v knjigo, potem nadaljujem po oznakah, proti vrhu.

Poldašnja špica nad planino Rudni vrh, je skoraj vso pot lepo vidna. Tudi Dve špici in Piperji so kmalu na ogled. Planota Višarje, vrhovi in ostenja Kamniti lovec, Veliki Nabojs, Viš, Montaž, Mangart, Jalovec, so medli obrisi v daljavi.

Že gledam naše pohodnike.. Vrh Krniške glavice, 1889 metrov šteje v višino.

Lep razglednik v Zahodnih Julijcih, prestol za bogove. Razgledi so božanski. Povsod sami vrhovi kamor pogledam. Kar nekaj jih je bilo za kratke trenutke tudi mojih.

Dolina Dunja in nad njo Lipnik in vrh Dunje, obiskana vrhova pred kratkim.

Cesta iz doline Dunje, se v serpentinah vije proti sedlu Rudni vrh in planini nad njim.

Rdeči bivak Stuparich in potka pod prepadnim Montažem.

Ko smo vsi na vrhu naredi vodja nekaj skupinskih, aparatov ima veliko.

Prvi že odhajajo, ko zadnji še malicajo.

Bivak Stuparich je naš naslednji cilj. Sestopimo po razdrti peščeni poti, mimo ostankov vojaških objektov.

Pod vznožjem Krniškega turna, na planote pod severno steno Montaža.

Prečimo dva snežišča in potem se začne potka gori, doli. Je pestra in zanimiva.

Sonce pa pripeka vso pot. Ni vetrčka, ki bi malo popihljal okoli glave. V senci skalovja počakamo na zadnje pohodnike.

V bližini je odcep za kočo Grego. Še malo, pa smo pri bivaku Stuparich.

Vroče je, nekaterim zmanjkuje pijače. Prodišča doline Zajzere pa so še daleč.

Hodimo pod strmo severno steno Montaža, še nekaj kamnov prifrči.

Nadaljujemo po poti, ki jo popestrijo še zajle. Spuščamo se in vzpenjamo po skalnih gmotah.

Luštna pot.

V zelenju se pot začne spuščati.

Kmalu je tudi voda, to je veselje.

Ubiramo korake po prijetni gozdni poti. Spodaj se pokažejo prodišča in most in lepe poti je konec.

"Mal naprej pa mal nazaj, še stara mama bi zaplesala," imam pesem Čukov v mislih, ko me premetava po produ. Ni videti konca, so pa markacije na drevesih,

za tolažbo.