Vogar je moj današnji cilj.
Ne spomnim se, če sem že kdaj bila pri Kosijevem domu in razgledni točki.
Ustavim se, mimo teh lepih pogledov ne morem.
Parkiram na praznem parkirišču, rampe še ni. Presenečena sem, ker je vse kopno.
Jaz pa dereze na nahrbtniku.
Ubiram korake po cesti. V daljavi se kažejo zasneženi vrhovi nad Fužinskimi planinami.
Odcep za Hudičev most in korita Mostnice.
Pri smerokazih in znamenju ob poti se usmerim levo.
Kmalu se travnata pot izgubi v gozdu.
Začne se široka kamnita pot.
Osamljene kurice cvetijo ob poti.Tudi kakšna trobentica se najde na osončenih krajih.
Pot se strmo vzpenja v dolgih ovinkih. Nekam znana mi je, le bolj široka. Kamen pri kamnu in to skoraj do odcepa za vzletišče.
Poledenele poti je bolj malo, le proti vrhu uporabim dereze. Kakšnih 10 metrov, še to bi lahko obšla po gmajni. Hitro pobira sneg. Je bilo prejšnji teden bolj ledeno, izvem od pohodnika. Table za vzletišče so ob poti, tam so tudi razgledi.
Blizu je in grem pogledat. Jezero je temačno, gore pa so krasne.
Spomenik NOB
Vedno pomislim na Janeza, ko gledam Bohinjske gore. Vedel bi imena vrhov.
Spustim se nazaj do poti in nadaljujem proti Kosijevem domu. Luštne hiške so ob poti in sneg je okoli njih, zimsko.
Kosijev dom na Vogarju, polkna na oknih so odprta. Dom pa je zaprt, piše na tabli.
Malo pogledam naokoli. Srce, podobno kot na Voglu in Bledu.
Še do razgledne točne se sprehodim.
Stezica je uhojena, pozdravi me kosmata bučka.
Rjava Skala -Vogel.
Avstralski ovčar Nodi, hitro sva prijatelja.
Prijetna družba kmalu odide.
Malicam in uživam. Lepo je tu, s pogledi na zasnežene gore.
Spodaj pa Bohinjsko jezero. V zalivu Ukanc se vrhovi ogledujejo na gladini vode.. Odsevi so vedno daljši. Še en obisk kosmate bučke, Neon.
Vesela sem jih, velikih in majhnih. Uživajo skupaj z lastniki. Spominjajo me na moje potepe z Iro, sedaj pa mi le zvonček dela družbo. Zapustim razgledno točko.
Zanimive stvari berem ob poti.
Pri domu je prazno.
Veliko jih srečam, ki se vzpenjajo, tudi mlade družine.. Med sestopom naredim še kakšen kratek klepet s pohodniki. Potem pa nadaljujem po kamniti poti v dolino. Gore se bleščijo v soncu, ko hodim po cesti.
Studor in Rudnica, čisto blizu.
Vroče je, preveč, pa je nahrbtnik že poln oblačil. Bo treba zamenjati zimska oblačila, za letna.
Po GPS sem prehodila 7.00 km, hodila s postanki 3.50 ure in naredila okoli 480 m višincev.
Lep izlet na čudovit dan.
Lahko pozabiš, vse kar si se naučil..
Ne moreš pa pozabiti lepih spominov,
lepih trenutkov sreče..
Kajti tisto - LEPO-
ni zapisano v spominu,
ampak je za vselej spravljeno
globoko v tebi,
tam, kamor ne moreš poseči
- v duši !
/J. Medvešek - iz pesmi Lahko pozabiš/
