Kumlehova glava, Visoki Mavrinc

Vrhovi okoli Vršiča so prijetni, težje in lažje dosegljivi. 

Na Kumlehovo glavo grem in spotoma še na Visoki Mavrinc.

 Včasih je prijetno hoditi sam in  misli tavajo po svoje. Hodim in uživam v lepotah, ki so mi dane. 

 Pol šestih je ura, ko začnem od Koče na Gozdu. 

 Vroče je že zjutraj. Tišina, še ptički so se poskrili med veje, le zvonček se oglaša. 

Sožitje v gozdu ali večna ljubezen.

Sonce barva vrhove med drevjem.

 Mavrinc je čudovit in blizu, moja oaza.. Zadnji ovinek je peščen in drseč.

 Še malo na rob se pomaknem, razgledi so lepši. Visoki Mavrinc, na vrhu sem.

 Pomirja me, spokojnost se čuti  med gorami. Pogled se sprehaja po vrhovih. Prehojene poti se podijo v mislih in vrhovi so vedno težje dosegljivi. Gledam jih in občudujem, lepo je. 

 Pogledujem proti Kumlehovi glavi. Mogoče bom imela danes srečo in ujamem  Jalovec v objektiv.

Še v knjigo se vpišem.

 Spustim se navzdol in nadaljujem po grebenu. 

Kmalu se začne strmina. Pri možicu  je steza  desno, čez skale na levi je slabo prehodna. 

Teren se izravna in celo spusti. Pa je treba to hitro nadoknaditi,  vzpon je še bolj strm.

Obračam se, gore so čudovite. Ne poznam vseh, ki so na ogled.  Malo zoprna skala in pesek na njej. 

 Na Mavrincu se nekaj dogaja, obiskovalec. 

Sončna svetloba se počasi pomika čez Špik, Škrlatico in kmalu je lepo viden le Prisank. 

Ruševje in korenine, ki so vedno bolj pogoste.

 Ozek greben in razgledi, božansko.

 O Jalovcu le sanjam,  ko pridem na Kumlehovo glavo. Še zadnji koraki in vse je  samo zame. Uživam! To sem čakala,  tak razgled, Jalovec in Mangart.

Vse imam na ogled, od Prisanka do Visoke Ponce. 

Vrhovi Karavank so le medli obrisi. Sprehodim se čez Vavovje,  Z. P.  Robičje, Šitno glavo in sem na M. Mojstrovki. Ja, če bi imela krila, pa je tudi gledati lepo.  

 Za malico je preveč drobnih obiskovalcev, mušic, ki frčijo  okoli glave. Lepo je na Kumlehovi glavi. Previdno sestopim nazaj, pesek in prst naredita korak drseč. 

Ruševje je v pomoč,  bolj kakor pri vzponu.

 Nikogar nisem srečala..

 Po GPS sem prehodila 5.50 km, hodila 4.00 ure in naredila okoli 650 m višincev.

 Krasne so  naše gore in opazovati jih v samoti in tišini, ni vsakomur dano.

Ne jemlji mi, ti

mojih sanj.

So moj zaklad in

so, del mene.

Ne, sanjam se ne odpovem,

bom sanjal,

dokler tja ne grem,

od koder ni vrnitve. ...

/J. Medvešek/

Opis poti: Kumlehova Glava

Opis poti: Visoki Mavrinc