petek, 25. december 2020

JULIANA TRAIL - tretja etapa - od Jesenic do Begunj

JULIANA TRAIL - 3. etapa - od Jesenic do Begunj

Siva pot, vodi me
kamor hoče srce
na Gorenjsko
kjer gore so
vodi me, siva pot. ..

Jutro je bolj žalostno, megle ni sonca pa tudi ne.  Gledam skozi okno, tudi s tem vremenom bo šlo. Nahrbtnik je  pripravljen, le pijačo še vzamem. Vklopim oba GPS, malega in na telefonu, kjer imam posneto traso celotne poti, Juliana trail. Nadaljujem od doma, kjer sem zadnjič zaključila drugo etapo. 

 Grem do žel. postaje in nadaljujem po pločniku ob cesti. 

 Zemljevid mi kaže drugače, pod Mežaklo. Vrnem se do podhoda, table ne vidim nobene in nadaljujem ob cesti. Bom vsaj videla kaj se dogaja pri nadvozu železniške proge. Ta zapora ceste bo še trajala, po videnem sodeč.

 Zadnjič nisem zaključila  na Stari Savi, pa grem najprej tja.  Fotografiram cerkvico  Marijinega vnebovzetja,  pogledam zemljevid in blizu začrtane trase sem. 


Prečim most čez Savo, pri Kolpernu.  Vse tako kaže, da je trasa posneta pod Mežaklo. 



Tako je, v opisu pa piše, da se nadaljuje po sončni strani Jesenic, torej ob cesti ali po sprehajalni. Avtomobili brzijo v obe smeri, ker  mimo TVD ne morejo. Gledam traso in hodim, je kar hladno.  Šteng'ce za žel. postajo Podkočna, jih ne opazim, ko peljem mimo.


 Pa sem pri glavnem mostu čez Savo in kaj vidim? Oznako, ki vodi  čez most proti Jesenicam. 

Pa se zaleti, na smeh mi gre. Opisi in  posneta trasa so le redko usklajeni. Nič ne de, nadaljujem proti Lipcam, po zemljevidu sodeč grem prav.




 Pa sem zopet v dilemi. Na mostu, kjer se pot odcepi levo se nadaljuje zarisana trasa. Oznake pa kažejo naprej. 

 Tokrat grem po oznakah, saj vem, da nasproti tovarne Sumida pridem na cesto, kjer se Juliana trail nadaljuje skozi Kavčke. Oznaki sta vedno dve,  za Žirovnico- Begunje in proti Jesenicam. Pred urejeno hišo na polju se pot Juliana trail  usmeri levo, čez Kavčke.





Bl. Dobrava in cerkev sv. Štefana.


Najvišji v Karavankah, Stol.

Skoraj raj si
ti, Gorenjska
sive gore
in zelene reke
tu življenje
skriva svoj zaklad
stara si kot sonce
mlajša kot pomlad.

Čez Kavčke proti Mostam.


Ubiram korake po makadamu, mimo vrtičkov in vikendic. Včasih jih ni bilo. 





Je prav lepo  iti po poteh, ki so v spominu iz mladih dni.  Opazujem  cesto, ki se kot kača vije med polji in travniki. Lepo se vidi, čeprav ni  vreme ravno za vikat. Spuščam  se po klancu in nekaj pasjih bučk se sprehaja z lastniki. Pri bližnjici, z one potke pri mostu se korak zopet ujame z narisano traso. Še Ajdna se vidi.


Pri jezu sem, kamere so na mostu. 



Pogledam navzdol zapornica je zaprta,  strmina pa taka, da se zvrti, če bi dolgo gledala. 

 Nadaljujem  in kmalu sem pri glavni cesti. Tabla usmerja po stranski cesti, pod Stovom. 


Včasih je bila tam dobra gostilna, sedaj pa se prah nabira v spodnjih prostorih. Oznak je kar dosti, za J. trail. Mimo obeležij padlim v NOB me vodi pot, le eden je takrat preživel.


  Pri trgovini v Mostah se dobro vidi začetek grebena Brezniških Peči. Sva enkrat začeli od tam, z mojo bučko. Sedaj pa le zvonček cinglja in me spominja na najine potke.

Cerkvica sv. Martina v Mostah, ima zanimivo čebulno obliko zvonika.



  Žirovnica, vse je nekam prazno. Še Čopovo rojstno hišo si ogledam, oznake so poleg  Juliana trail.  

 Nadaljujem po cesti, spet  so oznake za Begunje in Finžgarjevo rojstno hišo.


Mimo gostišča jo ubiram, šole, trgovine v Zabreznici. Cerkvica sv. Marka  se vidi v daljavi. 



Sv. Lovrenc je kot stražar pod grebenom in na Pečeh je naša zastava, Slovenska zastava. 


 Mimo  občinske stavbe in  in cerkve Žalostne Matere božje me vodi korak.



 Malo od trgovine naprej pogledam na zemljevid, ne hodim po trasi.. Nekje pri župnišču ali še prej, bi morala zaviti levo.  Nič nisem opazila, mimo  kapelice moram iti. Opazujem GBP, ovijajo ga meglice in potko, ki vodi čez travnik.


Jo že vidim kapelico in zavijem na pot čez travnik. Kapelica in info tabla, Doslovče - pot kulturne dediščine. 





 Bom enkrat naredila celotno pot po kulturni dediščini.. Rojstna hiša F.S. Finžgarja je malo v bregu. 


Oznake me vodijo čez travnike nad vasjo.. Tudi po zemljevidu se ujemajo poti. Le  za cerkvico sv. Petra ni  nobene oznake,  je v opisu, da vodi s Smokuč.







 V Smokučah nadaljujem do ceste in hodim naprej. Opazujem melišča nad Jalnovo domačijo, kar milo se mi stori..

 Lepa  stezica je čez meli,  le enkrat sem šla po njej. . Rodine so pred mano.

 Povzpnem se do cerkvice sv. Klemena, je prav posebne oblike.



In nadaljujem do Jalnove rojstne hiše.  Poslikam  domačijo in sem zopet na cesti.

  Hodim nekaj časa, pogledam na zemljevid, ni prav.. Vrnem se do odcepa, z Rodin se nadaljuje pot do cerkvice  sv. Petra. Saj je zanimiva, ta raznolikost zemljevida in opisov. Meni so všeč take neznanke. Vzpon do cerkvice sv. Petra bom opravila naslednjič, je preveč.. Le še do Begunj  nadaljujem. Km se je nabralo krepko čez opis, brez vzpona do cerkvice sv. Petra.



Še skozi Poljče moram in v trgovino grem  kupit svečko za brata. Cerkvica sv. Petra me izziva zgoraj.



Lep star običaj, sušenje koruze spletene v kite.

Pa sem na koncu moje današnje poti, Restavracija Avsenik je pred mano  in sv. Peter nad Begunjami.



 Imam pol ure časa  in si naredim malico na avtobusni postaji. 
 Rezultat dveh GPS: prehodila sem 19.00 km, hodila 5.15 ure in naredila okoli 290 m višincev.  


 Na Jesenicah pa še dodaten km peš poti, saj ima avtobus le dve postaji, občina in bolnica. 
Lepo in zanimivo je bilo potepanje po 3. etapi, Juliana trail...

Le spomini
še živijo
zemlja stara
trda, neizprosna
rdeča roža
v tvojih je laseh
nežna mesečina
solze v očeh..

Siva pot, vodi me
kamor hoče srce...
 / Aleksander Mežek/

Dodajam še oznake skozi Jesenice, če hodite po opisu poti in ne začrtani trasi. Prva je pri stopnicah Tržnice, na Stari Savi.

 Naslednja je pri križišču Lidel, potem na drugi strani krožnega križišča.


 Sledi nekaj časa hoja po pločniku in pri Majolki zavije navzgor.

 Usmeri se proti blokom in sprehajalni poti. Na Sl. Javorniku pa se spustite do ceste in prečite most.

 Pa srečno!