Pokljuka in čez planine do Krnice

Pokljuka in čez planine do Krnice...

Včasih potrebuješ le zaupanje vase

in stvari stečejo.

Ideja je Blankina, ki se ji seveda hitro pridružim. Kočevnik in hiše v Krnici.

Na avtobusni postaji naju pričaka še Marjana.

Z avtobusom se peljemo do odcepa za Šport hotel na Pokljuki.

Potem nadaljujemo še malo po cesti in se na desni usmerimo čez Lipenšči vrh na planino Zajavornik.

Sonce že boža vrhove nad Lipanco in trava dobiva zlati odtenek.

Živina se pase ali pa lenobno počiva in prežvekuje. Mami kravi se pogovarjata in budno pazita na telička.

Za pastirskimi stani se že kažejo; Viševnik, Veliki Selišnik in Mali Draški vrh.

Za dušo privezat in želodček napolnit je na planini poskrbljeno.

Prehodimo planino in se usmerimo po gozdni cesti proti Kranjski dolini.

Ni tako blizu kot se zdi. Pa smo v Kranjski dolini. Lepa hiša na začetku in planina je vsa v soncu.

Spustimo se navzdol.

Volnatoglavi osat že krasi planino, jesenska roža.

Račke na bajerju.

Živina se pase in bik je blizu naše steze. Pusti nas na miru, me pa njega. Prečimo planino in ubiramo korake skozi gozd.

Pri Polčevem rovtu imajo lepo okrašene smerokaze in pokrito klopco za počitek.

Kmalu se moji dve pohodnici izgubita v gmajni, lisičke iščeta. Počakam jih malo naprej po cesti. Pot je dobro označena. Na vseh razpotjih so smerokazi, ki veljajo za Juliana trail.

Pa smo pri Repečnikovem rovtu. Velik rovt, živine ne opazim.

Nekaj malega lisičk imata. Še mimo enega rovta nas vodi korak. Tam je velika gneča, vzpenjajo se pohodniki in veliko je otrok. Pa smo na ovinku in nadaljujemo po cesti.

V gozdu se sliši pasji lajež in levo je Figovčeva domačija. Malo naprej je ob cesti znamenje.

Kmalu se na desno začne bližnjica, ki vodi naravnost do Pokljuške Luknje. Zvončka se vso pot veselo oglašata. Lahko pa se nadaljuje naprej po cesti in se ravno tako pride do Luknje.

Po cesti sva se vzpenjali z Blanko, ko sva hodili po oznakah Juliana trail, iz Krnice do Pokljuke. Steza, bližnjica je zelo strma in prepredena s koreninami. Veliko se jih tam spušča do Luknje.

Kmalu zagledam odprtino, globoko jamo z visokim stropom.

Svetloba se preliva skozi dva skalna okna in skalovje je čudovito obsijano.

Spodaj levo je pristop po krajši poti do Galerij. Me pa nadaljujemo po poti do parkirišča na Jeli. Veliko se jih drenja, ljudi in avtomobilov. Kočevnik je že na ogled.