Na planino rož'ce nabirat..
Tečem, tečem...
Kam vihar me v duši žene?
Tečem,
tečem..
Da pozabim.
Vsaj za hip!
Zgodaj se podam na pot, vročina bo huda. Parkiram na začetku Kočne levo, z jeseniške smeri. Nekaj korakov nazaj po cesti in na desni je oznaka za Pohodniško pot.
Malo je ozelenela pa ni hudega. Veliki možici so ob poti. Zmernih korakov se vzpenjam in kmalu sem čez skalnat prehod.
Potem je kažipot za Babo pa tokrat ne grem.
Razgledi so slabi.
Sava se svetlika in Stol se komaj razloči.
Kažipot za Planski vrh je pred mano. Slišim zvonce, živina se pase po gmajni, išče senco. Tudi moja zvončka se oglašata.
Še skozi vrata in pred mano je planina Obranca.
Velikokrat obiskana in vedno lepa..
Spustim se navzdol in mimo spomenika NOB.
Na južni strani planine rastejo zdravilne rožice. Čajčki so pri meni kar pogosti. Rman, prava lakota, materna dušica, še malo šentjanžoke pa je. Dobra misel še ni razcvetena.
Kmalu se naveličam nabiranja, je prevroče. Še zali klobuček slikam in ivanjščice, jih je polno.
Dobro, da sem začela zgodaj, obupno je vroče, kar teče od mene. Pastirska koča je lepa -arhiv.
Sestopam. Vmes počivam in se hladim. Pomagajo vaje naše Andreje...
Spodaj se kažejo hiše. Uberem bližnjico. Rdečih lic in vsa preznojena se znajdem med hišami. Ponudijo mi vodo, pa imam še svojo. Hud je bil ta sestop v vročini, bolj kot vzpon. Nekaj časa le sedim v avtu, da se telo umiri. Potem pa se spustim po klancu in veselo proti domu.
Po GPS sem prehodila 5.00 km in naredila 452/460 višincev in spusta.
Čeprav je bilo vroče, planina Obranca je vedno lepa..
Ali veter v meni veje
divje,
silno,
vse močneje,
biča,
bije!
srce vpije:
" Ne pozabiš!"
/ Rada Polajnar - Krik/
Ni komentarjev:
Objavite komentar