Mrežce odete v cvetne poljane..

Cvetoči raj, pot na Mrežce...

Kaj je nam ljudem,

vse dano...

Tisoč rajev in čudes,

če le vidimo pred sabo,

ponujeni kos nebes.

Lepi so vrhovi nad planino Lipanco. Malo čez šesto zjutraj parkiram pri spomeniku.

Zmernih korakov se vzpenjam po gozdni poti. Malo pogledam včasih po gmajni, če me kakšen jurček vabi. Pa ni nič le zelenje. Pri prečkanju ceste me pozdravi jutranje sonce.

Zažarijo vrhovi smrek in rožice ob poti so še lepše. Štirikolesnik se spušča po razdrapani cesti, gospodar gre v nabavo.

Kmalu se prikažejo strehe hiš in sem na planini.

Blejska koča se skriva zadaj in vrhovi nad Lipanco čakajo. Tudi polete imajo.

Lepa je Blejska koča, obiskovalki že pijeta kavo. Nadaljujem naprej in pogledujem nazaj.

Ob potki cvetijo rožice in vedno več jih je. Par me prehiti pa jih kmalu dohitim. Pogovarjata se s pastirjem. Dva dni nazaj si je medved ponoči postregel z mladim bikcem. Le malo stran od planine Zajavornik. Zaželim mu srečno in odidem naprej.

Višje sem lepše je.

Ribica, pa ne izpolnjuje želja..

Lepa rožica, naprstec, toda strupena.

Planina Zajavornik, pokalice in velike ivanjščice.

Še malo in prispem na planjavo, kjer se pokažejo prvi razgledi pa le stojim in gledam. Naravnih aranžmajev je vse polno. Posebno všeč so mi markacije in oznake med skalami in obdanimi s cvetjem. Lasuljasti glavinec, dlakavi sleč in vse polno je ivanjščic, tudi manjših.

Vse polno je pisanega cvetja, rožni gaj. Ne vem kam naj stopim, ko se spuščam in dvigam z razglednih točk.

Pelin že cveti.

Le gore mi tokrat niso naklonjene. Vrhovi so zakriti z meglicami in le bližnji so na ogled. Pa tako lepi so razgledi daleč naokoli. Pa jih poiščem od zadnjega obiska, lepi so vrhovi in tako blizu.

Rožice, ne morem jih slikati tako, kot so videti v živo. Čudovito je.

Prehitijo me otroci in očka. Občudujem te pisane planjave in se počasi pomikam proti vrhu. Pa sem prišla, Mrežce 1965 m visoko.

Mladina počiva in malica. Starejša jih šteje 12, najmlajši pa 5 let. In vsak teden se podajo na vrhove. Dobro so opremljeni in radi hodijo. Pa se zamislim, skoraj ob istem času smo odšli od doma. Oni z Ivančne Gorice in jaz z Jesenic, pa smo skupaj na Mrežcah. Je pač tako. Pogled v Krmo.

Čas porabim za rož'ce, jih fotografiram in se veselim. Tudi korak ni več hiter. Kolenčnike si nataknem, nekam sivo postaja in nazaj bo treba.

Družba mladih se že odpravlja. Še fotke naredim, z dovoljenjem.

Lipanca z Blejsko kočo je spodaj.

Že vidim fantiče z očkom, ki se spuščajo proti zajlam.

Večja dva sta kmalu na drugi strani. Tudi najmlajši pogumno ubira korake in se ob jeklenici poteguje navzgor. Dobri so in s kakšnim veseljem hodijo.

Ujamem jih v objektiv še na Lipanskem vrhu, ko se odpravljam z Mrežc.

Počasi ubiram korake proti dolini. Čakam da se prikaže Triglav, pa le belo čepico pričakam.

Veliko srečam mladih družin, le malo je starejših. Vrhovi bodo imeli polno obiskov. Sestopam in opazujem cvetoče poljane. Kot bi veter natrosil rožice pisanih barv Čudovit je ta gorski raj, vse brenči po cvetovih, osice, čmrlji, čebel'ce. Še panonski svišč zagledam ob poti, pa rumene sončke.

Še metuljčki se pasejo, le težko jih je fotografirati.

Čudovite aranžmaje dela narava.

Starejša dva z vrha me že prehitita, očka z najmlajšima je nekje zadaj. Ljudje se še kar vzpenjajo. Pod mano se sliši ropotanje. Pri Blejski koči se nekaj dogaja, vse je razkopano.