Hotunjski vrh nad Zatrnikom

Hotunjski vrh nad Zatrnikom, bo najin današnji  cilj.

  Lepo jutro je in hrib dovolj visok za mojo bučko, da se malo sprehodi po snegu.

  Začneva mimo otroškega smučišča na Zatrniku. Sva že malo oddaljeni od ceste ko se pokaže Ben, 

kuža iz gostišča.

 Pokličem ga, pa se samo ozira naokoli. 

Vedno je najin spremljevalec. Še Ira ga pogreša in gleda kje je. Nadaljujeva naravnost navzgor ob robu smučišča.  Snega ni veliko, ravno prav je pomrznjen  za prijeten korak. Na sončnih krajih ga je  že pobralo in  vidijo  se travnate zaplate. 

 Ira uživa,  rada jo gledam ko se valja po snegu, ga liže in potem prihiti za menoj. 

Julijske Alpe z Očakom v sredini so lepo obsijane.

 Kako drugačne, vabljive so gore v sončni svetlobi.

 Potem pa postanejo mrke, nedostopne, ko se sonce poslovi.  Za grebenčkom se že svetlikajo sončni                               žarki. Pa so prehitri in ko jih ujamem v objektiv so že razpršeni.

Hotunjski vrh, 1107 metrov visok razglednik nad Zatrnikom.

 Osrednji del Julijcev, del Karavank in KSA se vidi z vrha.

 Morje meglic pa kraljuje nad Bledom in okolico.

Tudi to je lepo. Fotografiram pa se mi pridruži še ena bučka, Lejla. 

Za njo pa  hiti Janez, skoraj sosed iz  domače vasice.

 Malo poklepetava, Lejla se mi dobrika za priboljške.  Ira je malo užaljena in se  umakne stran.

Kmalu se spustita  navzdol proti Krnici. Midve še malo počakava, 

potem pa sestopiva po drugi strani. 

Pod zgornjo postajo stare vlečnice.

 Nekaj časa po uhojeni potki, nato pa po svoje, je bolj zanimivo.

 Na cesti je zelo živahno. Avtomobili brzijo proti Pokljuki, se komaj zvrstijo.

 Otroško smučišče že obratuje, otrok še ni videti.

 Po GPS sva prehodili 2.30 km, hodili 1.50 ure, in naredili okoli 220 m višincev.

Vsega po malo: strmine, snega, razgledov in pa seveda sončka, ki  naredi vse še lepše.

" Če imate lepe misli,
bodo sijale z vašega obraza
kot sončni žarki in
zmeraj boste videti čudovito."
/ Roald Dahl/

Opis poti