Dan za raziskovanje, od doma do doma.
Na Španov vrh, čez Pejce ali čez Jelenkamen?
Čez Pejce se odločim, saj itak vsakič najdem drugo pot.
Mimo cerkve sv. Lenarta,
po stari rudni poti.
Še Vrtaško Sleme se vidi v daljavi, skozi golo drevje.
Mimo obeh kapelic posvečenih sv. Barbari, zaščitnici rudarjev.
Glajžni so še sedaj dobro vidni.
In kmalu sem pri hišah.
Očitno nekoga motijo mimoidoči, saj je postavil visoko ograjo.
Kako se spreminja ta svet in ljudje.
Rudna pot je označena, saj je gozdna cesta zaprta.
Stara opazovalnica ob poti propada.
Ubiram bližnjice in dokaj hitro sem pri Skavarjevem rovtu.
Tam pa na levo po stezici. Ko se ta konča ne grem po cesti, tam sem že šla.
Nadaljujem levo in v breg. Občudujem sožitja med drevesi.
Nadaljujem levo in v breg. Občudujem sožitja med drevesi.
Zraščeni skupaj in objem vej dveh različnih dreves, kako drugačni od ljudi.
Nekaj časa lepo sledljiva steza, čeprav je pod snegom. Potem pa konec.
Na desni vidim vikendico in spodaj jih je še več.
Spustim se navzdol, kosmata bučka s sprehajalcem me pozdravi. Na drugi strani mi je znan kolovoz. Spodaj se vidi cesta in dva se vzpenjata. Počakam ju na stezi in spustim naprej.
Potem pa lepo sledim njunim korakom.
Lepa hiška je vsa okrašena. Vedno je kaj novega, da se ustavim in jo občudujem.
Španov vrh se že vidi.
Nadaljujem proti Črnemu vrhu. Par se že vrača, hitra sta, le do Črnega vrha sta šla. Pot na Golico je vsa ledena, izvem. Sneg je skorjast in se predira.
Pogled nazaj
in igra oblakov.
Nekdanji smučarski dom v Črnem vrh in sanke prislonjene ob steno.
Na Črnem vrhu oklevam, naj se obrnem in čez grabne nazaj. Ne ljubi se mi preveč v strmino Španovega vrha. Pa moram še malo hoditi, če hočem čez poletje na kakšno daljšo turo.
Ko je strmina pobočja vedno bolj kolenagriz že vem, da bom vztrajala do vrha.
Počasi napredujem. Pobočje je ponekod napihano s snegom. Pa zopet skoraj kopno z ledenimi odseki. No ja, še sonček je poskrbel za lepše razglede. Nad Stenarjem je vse svetlo.
Temni oblak bedi nad njim.
Tudi ostali Julijci so lepo vidni.
Hruški vrh in Klek sta bela. Tudi Golica je sveže pobeljena.
Pa sem na Španovem vrhu, 1334 metrov visoko.
Nisem sama, obiskovalcev je kar nekaj. Odprto je, naročim čaj in na hitro pomalicam. Vsak vikend bo odprto, slišim pogovor. Popijem čaj, si nataknem male dereze in spustim po pobočju. Tekač teče v strmino, na vrhu obrne in zopet navzdol. Še enkrat ga srečam, ko teče zopet navzgor, dober je.
Še Stol se vidi.
Spodaj ne grem po isti smeri. Po levi obidem vikendico in se spustim mimo drugih hišk. Snamem dereze, preveč se delajo cokle.
Tudi navzdol ne smem prehitro, pa bi lahko šla. Ta moj križ, ob veselje me spravlja. V Črni vrh pridem po drugi poti, tam sva hodili z mojo Iro. Vso pot je v mislih z menoj. Zvonček cinglja, ko me premetava na slabo uhojeni stezi.
Moje jutranje sledi, ne grem po njih.
Vedno me mika kolovoz pod lepo hiško.
Le kam vodi? Pa jo uberem po njem. Dolgo hodim po razritem kolovozu. Končno vidim cesto spodaj. Dozdeva se mi, da bom prišla na Prihode. Čez grabne ne bom šla to že vem, sem preveč stran. Prijazna pohodnica mi razloži, da moram do asfalta in pri kmetiji na levo. Pri kmetiji sem kmalu, pa ni prava. Dva velika kuža se zaženeta proti meni. "Kar čez travnik naj grem," je rekel gospodar.
Je zanimivo to moje potepanje. Pa sem zopet na cesti. Spodaj je glavna cesta čez Žerjavec. Le kam sem prišla mi gre na smeh. Hiše v Plavškem Rovtu so čisto blizu. Pa me prijazni fantiček pelje k dedku. Tam dobim nova navodila in prišla sem do hiš, Prihodi. Klepet z mladeničem pri smetnjakih ob cesti in že vidim oznako za pravo smer.
Tudi, če bi nadaljevala po cesti bi prišla do smetnjakov. Pa ne bi bilo tako zanimivo. Tukaj mi je že znano, najina potka. Kuža se še vedno zaganja v ograjo, le manjši je.
Kurice so vse prezeble.
Mimo zidu, po opisu poti.
Že gledam Jesenice.
Še mimo kapelic in ozki ulici,
pa sem doma.
Po GPS sem prehodila dobrih 12.00 km, hodila s postankom 5.50 in naredila okoli 780 m višincev.
Zanimivo je bilo to moje potepanje, sedaj pa bo kar bo...
Nekje, nihče ne ve
gotovo kje,
v vsakem izmed nas
je škatlica.
V njej so sanje
in na tisoče želja,
pa se tako težko prispe
do tja,....
/ J, Medvešek- Škatlica želja/
Oj Majda, tele potke so tudi malček moje ... Hvala, sem si jih z veseljem ogledala. Še malo pa tudi jaz stopim na kakšno spominsko. Lepe so in veselim se jih. Srečno tebi na onih tvojih in tistih naših, Heda
OdgovoriIzbrišiJa, lepe so naše potke, Heda.
OdgovoriIzbriši