Talež- košček raja Špele in Simona

Talež- košček raja Špele in Simona...

Kaj je nam, ljudem, vse dano...

Zbor je kot običajno pri Koniču. Veliko se nas je zbralo.

Na Talež se peljemo in parkiramo pri mostu za Bodešče. Nekateri se peljejo vse do vrha.

Krasen dan imamo, sonček že boža pokrajino.

Koraki se hitro usmerijo navzgor. Glavni, Vojko, je vedno dobre volje.

Strmina nas že greje, nekam hitro se se zagnali in ostajam zadaj.

Zlati žarki božajo jesenski gozd in pisani listi že krasijo gozdno cesto.

Oznaka za Talež.

Mimo obeležja padlim v NOB in znamenja na drugi strani nas vodi cesta.

Čudovito, le strmim in opazujem naravo. Zadnje tri nameravamo proti koči, pa nas Vojko hitro usmeri naravnost.

Tisoč rajev in čudes, če le vidimo pred sabo, ponujenih kos nebes.

Hiške ob strani in zelene trate in bližamo se cilju.

Raj, le gledam, škratek me pozdravi zadnja si, mi pravi.

Penzijon,nista - Špela in Simon, piše na oznaki. Krasna hiška in okolica, vse je lepo in urejeno.

Špela in Simon se sučeta med pohodniki in strežba je odlična.

Kar si srce poželi, vse se v penzionu tem dobi. Sonček ju objame in nežno boža, to mi ne uspe prav pogosto.

Naša gostitelja- Špela in Simon.

Res je čudovito urejeno. Škratje so povsod in pazijo, da je vse kot je treba.

Fotkam, lepi motivi se kar ponujajo..Izvidnica pred Tinom in Nevenko je uspešna, nihče nas ne moti.

Na vogalu skratek stoji in svetilko v roki drži, ko drug škratek ritko golo ven moli.

Korito je polno pločevink, mrzla voda ves čas priteka.

Fotkam, lepe so slike, naravne.

Omizje je pod streho in debata je skrajno resna. Ni hudega, smeh in dobra volja sta povsod.

Sedimo, klepetamo, pa se dimnik na ogled postavi. Pri hiški je on glavni.

Malo se sprehodim po cesti, gobic pravih nič ne opazim. Le mahovje je čudovito.

Sonce se umika in sence počasi zakrivajo čudovit travnik poleg hiške.

Še skupinska, brez te ne gre.

Zahvalimo se Špeli in Simonu za prekrasen dan, v naravi in dobri družbi.

Ni kaj, Penzion- Špela in Simon je več kakor pet zvezdic, je košček raja v čudoviti naravi.

Dobre volje in nasmejani se počasi odpravimo proti Lovski koči na Taležu.

S terase je čudovit razgled na zasnežene Karavanke in vasice spodaj.

Odhajamo. Spuščamo se po cesti, pogledujem nazaj pa jih več ne vidim, pohodnikov. Štiri smo ubrale smer kar naravnost po cesti, proti Ribnem. Pa Jelka organizira prevoz do parkiranih avtomobilov.. Po pravici povedano nisem imela pojma pri katerem mostu smo parkirali. Pisalo je pri Ribnem, parkirali pa smo pri Bodeščah.

Bo treba večkrat obiskati te konce, lepi so... Slike je prispevala tudi Simona...

"Danes pa ne vem, kaj je bilo »krivo« za rekordno udeležbo. Morda je bilo to sončno vreme, ne preveč zahtevna in razgledna tura ali pa prijazno povabilo naših dveh pohodnikov, da se ustavimo pri njunem vikendu. Vsekakor je bil krona vsega naštetega obisk pri Špeli in Simonu, ki sta si uredila pravljičen pobeg v naravo. Vse je do zadnje pikice brezhibno urejeno, onadva pa sta nas postregla kot v petzvezdičnem hotelu. V imenu vseh se vama še enkrat najlepše zahvaljujem Simona," Pa tudi v mojem imenu, lepo je bilo v vajinem košču raja.

Naj korak ne bo prehiter, čas naj ne bo nam gospodar, užijmo, vpijmo vase ponujeno, ki se nam zastonj ponuja, ne za plačilo in ne za denar... / Ponujeni raj- Janez Medvešek/