Medjugorje - Mostar - Park miru - 2. in 3. dan

Medjugorje - Mostar - 2. dan in Park miru - 3. dan...

Nadaljevanje 2.dne.

Po kosilu se odpeljemo proti Mostarju.

Na svetu je mnogo lepega povsod, vsa zemlja je z lepim nastlana, je rosa, je rozga, je roža in roža Marija in rod. A najlepša bo zmeraj prva beseda, prvi hozana, mama.

Mostar je mesto in občina v Bosni in Hercegovini. Je največje in najpomembnejše mesto v Hercegovini. Leži ob reki Neretvi v južnem delu države. Ime je dobilo po Starem mostu oz. stražnih stolpih na obeh straneh (mostari), v starem delu mesta. Stari most je brez težav stal dolgih 427 let. Do 9. novebra leta 1993, ko ga je s topovskim obstreljevanjem zrušila hrvaška vojska. Most je restavriran po starih načrtih, vendar nima tiste stare patine, ki so na stenah hiš. Še meni ga je žal, ko sem gledala na televiziji.

Pot nas vodi mimo Frančiškanske cerkve svetega Pavla in Petra. Frančiškanska cerkev stoji na desnem bregu reke Neretve, kjer živijo predvsem ljudje, ki so po nacionalnosti Hrvati. Ob Cerkvi svetega Pavla in Petra so katoličani (Hrvati) zgradil najvišji zvonik v Bosni in Hercegovini. Visok je kar 78 metrov in se je nanj mogoče povzpeti.

Hodimo skozi mesto, hiše so večinoma nove. Sledi vojne so še vedno vidne v stavbah kot spomin in opomin.

Veliko je mošej in minareti se dvigajo proti nebu. Mesto je še vedno nekako razdeljeno. Do mostu prevladujejo Katoličani, na drugi strani pa večina Muslimani...

Imamo prosto, za odhod se dobimo na mostu ob določeni uri. Z Blanko zavijeva v "baš čaršijo," staro mestno jedro, natrpano s trgovinicami in lokali. Vodič je blizu in skupaj naročimo kavo.

Hitro smo postreženi in ker tam traja pitje kave dolgo časa, natakarice ni na spregled. Ko se že namenim v bližnji lokal prihiti prijazno dekle in poračunamo. Vse cene so v €, tudi sladoled. Zanimive so hiše, krite s kamnitimi strešniki. Na ulicah je zelo pestro.

Z Blanko se nameniva proti mostu in nadaljujeva po cesti. Tlakovan je s kamni in prečnimi pregradami, da živini ne drsi.

Gledava ponudbe ob cestnih lokalih in si privoščiva sladoled. Turkizna reka Neretva je čudovita.

Zanimivo potepanje je to.

Pot naju zanese do mošeje. Blizu so pokopani mladi fanje, bereva na obeležju.

Prečkava most in se nameniva do reke Neretve. Povsod so trgovinice, majhne kavarne in stoli ob mizah.

Čudovito obrežje je ob reki. Ljudi je veliko, most je lep tudi v novejši izvedbi. Čolni brzijo po reki in izletniki uživajo na njih. Velika atrakcija v Mostarju so skoki s Starega mostu. Lahko občudujemo skakalce, kako se pripravljajo na spektakularen skok v mrzlo reko. Družba skakalcev uprizori pravi šov – najprej med množico obiskovalcev zberejo določeno vsoto denarja, šele nato sledi skok v vodo.

Tudi z Blanko čakava na skok. Vodič nas je opozoril, da začnejo ob 17.30 uri.. Priprava traja kar dolgo. Najprej se na vrhu pojavi skakalec s slovensko zastavo in potem sledi skok. Kar dva sta skočila pa le enega ujamem v objektiv.

Potem se pomakneva nazaj na most, bliža se čas odhoda. Nazaj grede si ogledamo še cerkev sv. Frančiškana. Notri je ravno poroka in hitro se umaknemo.

3. dan... Zjutraj se z Blanko po zajtrku odpraviva na ogled cerkve sv. Jakoba in Parka miru.

Mama je prvi klic, mama je zadnji glas, kruh in luč, ki osrečuje nas.

Trgovine so že vse odprte in čakajo kupce.

Prazen prostor pokaže obsežnost prostora namenjenega vernikom in drugim obiskovalcem.

Najprej si ogledam Park miru. Na začetku je pet velikih postaj križevega pota narejenih iz mozaikov. Lepo.

Potem stopim skozi vrata in komaj poslikam relikvijo Kristusa, že je za mano velika skupina.

Nekaj posebnega je kip vstalega Kristusa v Medjugorju, ki je postal svetovna znamenitost. Kristusove solze na kipu, kaplje na Kristusovem bronastem telesu, ki se jim čudijo romarji z vsega sveta - tudi avtor. "Ajdičev Kristus", je prepasan s časopisom - z minljivostjo okrog ledij, vstaja s križa, simbola zemeljskega trpljenja: roke so iztegnjene, kot so bile še pravkar pribite na križu, hkrati pa so že razširjene v poveličanje in v objem ljudem. Kip je zelo velik in spodaj je odlitek, kakor bi vstajal iz groba.

Ljudje potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto in z robčki brišejo desno koleno, kjer naj bi tekle solze. Potem si polagajo robčke na različna mesta. Dobijo se prav posebni majhni ročki, iz blaga. Drugače je pa tudi navaden dober.

Posebej slikam še obraz, ki naj bi se spreminjal, če ga dolgo opazuješ. Meni se ni, vidim le trpeč obraz..

Ker je vse več vernikov se umaknem in fotografiram zunanji križev pot. Slikanje je otežkočeno, ker so romarji okoli njih.

Potem poiščem Blanko, ki je že pri naši skupini z vodičem.

Ogledamo si še notranjst cerkve sv. Jakoba, zaščitnika romarjev in popotnikov. Cerkev ni namenjena maševanju, le molitvi in meditiranju v tišini.

Lepa je cerkev sv. Jakoba in zunanji prostor za maševanje. Tudi maše so zanimive, ko verniki istočasno vstajajo in molijo naglas.

Pomaham v slovo in odhitimo proti hotelu in že se peljemo proti Sloveniji. Dolga pot nas čaka. Mimo brzi lepa pokrajina čudovito obarvana z jesenskimi motivi.

Postanek je tudi v Skradinu. Skradin in pristanišče na desnem bregu reke Krke, severno od Šibenika, od katerega je oddaljen okoli 19 km. Mesto je v celoti spomeniško zavarovano, tu je tudi sedež Narodnega parka Krka in izhodišče za obisk njegovih znamenitost

Postanki so dobrodošli po dolgem sedenju...

Zelo lepo potepanje, marsikateri izlet ni tako pester in zanimiv. Upam, da sem vam s sliko in besedo vsaj malo približala Medjugorje, tako, da se lahko v mislih sprehajate ali romate z nami. Lepo je bilo.

Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje, prava in ena sama, za vse življenje. / Pavček/