Medžugorje - Crnica - 1. dan

Medjugorje - Crnica - 1. dan.... Međugorje (po slovensko Medjugorje) je romarski kraj v občini Čitluk v Bosni in Hercegovini. Razprostira se na nadmorski višini 200 metrov. Ime Medjugorje je slovanskega porekla in pomeni kraj “med gorami”. Domačinov je približno 3.500, vsi so Hrvati in Rimskokatoliške vere. Do leta 1981 je bila to revna vas. Preživljali so se s pridelavo tobaka in vina, ljudje so se odseljevali. Leta 1981 se pa je vse spremenilo… V župniji so se 24. junija 1981 začela domnevna Marijina prikazovanja, ki trajajo še danes in so tekom let prerasla v mednarodni fenomen. Kraj se je v treh desetletij razvij v pravo romarsko središče, z obiskom tisočih vernikov iz celega sveta.

MAMA JE ENA SAMA(TONE PAVČEK) MAMA JE ENA SAMA, PRVA RADOST JE MAMA, PRVI SPEV NINA-NANA, PRVA BESEDA: MAMA! Živi in pusti drugim, da živijo, je moje stališče.

S svakinjo Blanko, greva z Rozman-busom v Medjugorje. Za večina potnikov romanje, zame izlet.

V Lescah se vsedemo na avtobus. Potnike pobira vse do Metlike. Potem pa po avtocesti do mejnega prehoda z Bosno in Hercegovino. Nadaljujemo do Medjugorja. Po namestitvi nas že čaka prvi pohod - romanje na Crnico. Nad Bijakovići (eden izmed zaselkov v Medjugorju) se dviga Podbrdo, vzpetina, ki je posuta z ostrim kamenjem in je del področja gore Crnica. Na pobočju hriba stoji kip Marije, postavljen v spomin na 20. obletnico prikazovanj leta 1981.

Veliko slik sem naložila, za lažjo prestavitev tistim, ki še niso obiskali tega lepega kraja.

Ovinkasta je potka do sobic. Odložimo prtljago in že gremo. Razmaknjena je naša kolona. Kmalu se začnejo prve prodaje, največ je prtov. Kar po travi imajo razstavljeno blago. Sedijo pri avtomobilih in čakajo, da si kdo ogleda njihove izdelke. Niso vsiljivi.

Vodič nas opozarja na kaj moramo biti pozorni, ko se bomo vračali. Veliko je trgovic, ko se vzpenjamo po cesti.

Stare hiše so bolj redke. Večina je novih velikih stavb. Pa smo pri začetku skalnate, romarske poti.

Ob strani je križev pot. Skalovje je zlizano od številnih nog in ob dežju mora biti zelo gladko.

Spominja me na naše gorske poti.. Všeč mi je. Še bolj pa vzdušje, čudovito je..

Pri vsakem križevem potu se vodič ustavi, razloži kaj pomeni in nato z očenašom odidejo naprej. Starejši tujec naju fotka, se sam ponudi..

Hodim kjer mi paše in poslušam čudovito melodijo različnih narodov, ki istočasno molijo ali prepevajo verske pesmi.

Čeprav molijo vsak na svojem koncu je zvok prijeten po vsej poti. Lepo mi je, nekaj za dušo. Vmes fotografiram in vernikov ne zmanjka. Večjih skupin ne slikam.

Skale, rjave od prsti, zlizane od čevljev ali bosih nog. Tudi klečeči so med njimi. Nekaj drevja je ob strani ali grmičevja. V poletnih mesecih mora biti zelo vroče. Malo pisano obarvanih listov krasi skale.

Močna je njihova vera in zaupanje v Sveto Gospo. Imamo krasnega vodiča, Rudija. Pot mi je v užitek, že dolgo nisem hodila po skalovju. Pa smo na Crnici, pri Marijinem kipu in Kristusovem križu.

Ljudje zamaknjeno gledajo v kip in so čisto tiho. Gledam trpeče resne obraze, ki z zrejo v Mati Božjo. Od daleč so prišli in upajo - upanje umre zadnje... DAJMO VSE ROŽE MAMI, DAJMO VSA SONCA MAMI, PESEM, KI V NAS SE DRAMI, DAJMO, ZAPOJMO MAMI:

Meditirajo ali molijo, nekateri tudi kleče.

Barve jeseni včasih malo popestrijo pot. Na drugi strani, daleč od Crnice se vidi na hribu Križevec velik križ. Jutri se bomo podali tja gor.

Naredim nekaj fotk potem se z Blanko usmeriva navzgor. Naredili bova krožno pot. In križev pot se kar vrsti.

Skale so povsod. Ljudje prihajo in odhajajo.

Pri 12. postaji sva, še malo in bova pri modrih križih. Zanimive skale so na poti.

Kmalu sva pri modrih križih, kjer se je Marija prvič in drugič prikazala otrokom. Prikazovanja še raziskujejo. Spremljajo se morebitno čudeži, ozdravljenja - tako telesna, kot duhovna, molitev, spovedovanje... Medjugorje je znano tudi, kot romarski kraj, kjer se ljudje največ spovedujejo. Marijinih prikazovanj v Medjugorju do sedaj Cerkev še ni potrdila, niti jih ni zanikala.

Poslikam oba kipa, ljudje sedijo po klopcah in v tišini opazujejo kipa, Matere Božje. Potem se z Blanko odpraviva nazaj proti hotelu. Lepo je po tej poti enkratno doživetje.

Po večerji se odpraviva še do cerkve sv. Jakoba, apostola. Od tu tudi izvira Jakobova pot, nam kasneje razloži vodič. Župnijska cerkev sv. Jakoba je najpomembnejša lokacija v Medjugorju. Služi kot središče zakramentalnega, molitvenega in duhovnega življenja v Medjugorju, za župljane in tudi za milijone romarjev z vsega sveta, ki obiščejo Medjugorje. Župnija Medjugorje je bila ustanovljena 15. maja 1892. Njen zavetnik je sv. Jakob apostol, zavetnik romarjev. Za župnijo skrbijo frančiškani frančiškanske province Bosne Srebrene.

Presenečena sem nad množico ljudi. Cerkev sv.Jakoba je velika. Mašujejo pred cerkvijo v posebno ograjenem oltarju. Maša se prenaša na velik ekran ob strani. Da bi lahko sprejeli naraščajoče število romarjev, so leta 1989 zgradili zunanji oltar in baldahin. Okoliški zunanji molitveni prostor s sedeži za približno 5000 romarjev služi kot zbirališče za večerni molitveni program v glavni romarski sezoni in za velike praznike, ko v Medžugorje prihaja na tisoče romarjev. Po razlagi našega vodiča je okoli 12000 sedežev.

Nisva dolgo, ker ves čas stojiva in sem utrujena od dolge poti. Je pa od hotela Pera Šege pa do cerkve kakih 200 metrov. In na obeh straneh ceste so trgovine, največ jih prodaja Marijine slike ali kipce. Pa tudi" zlatnine" ne manjka.

Utrujena padem v posteljo, le spancu se še ne da, da bi se umiril z mano. Televizije ni in počivam.

NAJ NE OSTANE BREZ MAME NIHČE NA ŠIRNEM SVETU, NAJ ŽIVE NAŠE MAME, MAME - NAJLEPŠE NA SVETU!