Spodmoli Veli Badin - ušesa Istre

Spodmoli Veli Badin - ušesa Istre

Skrivnost sreče je v tem, da vidiš vsa čuda sveta, a pri tem nikoli ne pozabiš na to, kar imaš v roki. / Paulo Coelho/

Že dolgo moja želja se je končno uresničila, spodmole grem gledat. Z vlakom se peljem v Vižmarje, tam me čaka moj taksi Emil in Mateja. Opazujem naravo skozi okno, bolj je zeleno kot pri nas. Peljemo se proti Sočergi. In po ozki ovinkasti cesti se pripeljemo vse do cerkvice sv.Kvirina.

Vroče je in jakna ostane v avtu. Kmalu si slečemo še majice. Sonce pripeka, poletna vročina je tu. Gledamo za rujem, pa je le ponekod grmovje že rdeče obarvano. Večinoma je listje še zeleno ali pa že odpada. Narava je zanimiva, kraška. Skale so luknjaste in korak je previden.

Spodaj v dolini se že vidi Hrvaška. Blizu meje smo. Uberemo jo po hitri poti. Stezica vodi čez skalnat svet in malo nižje nas pričaka naravni most.

Nadaljujemo, stezica se ves čas spušča. Kmalu se nam pokažejo spodmoli.

Veliko obiskovalcev že poseda ali si ogleduje spodmole. Fotoaparat škljoca, večinoma jih uporablja telefone. Vse si ogledam, le do zadnjega skalovja je pot zaprta.

V stenah gnezdijo ogrožene ptice. Tudi plezanje v stenah je prepovedano! Malo počitka, potem se poslovimo od čudovitega skalovja.

Na Velem Badinu lahko opazujemo vijugave sledi v obliki vdolbin in spodmolov na dveh višinah. Na enem mestu pa je videti tudi cik-cakasto pot med obema etažama nekdanje jame, ki jo je voda izdolbla ob razpokah. Kamnita stena v vdolbinah je gladka vsaj na bolje ohranjenih zgornjih delih, v nasprotju z grobo strukturo razpadajoče kamnine, ki se lomi v luske. Torej vdolbine niso nastale z razpadanjem, temveč počasnim topljenjem ali brušenjem kamnine. Vmesne pregrade med spodmoli pa so posledica vijuganja nekdanjega rova, saj voda vedno dolbe strugo v okljukih./ Splet/.

Na izhodišče pri Sv. Kvirinu se vrnemo po daljši, bolj položni poti. Še kakšen lep motiv ujameva z Emilov v objektiv.

Še cerkvico si hočem ogledati, pa so kovinska vrata zaprta.

Ko zapustimo avtocesto iščemo gostišče za kosilo. Pa je povsod vse polno ali pa rezervirano. Tako, da nam uspe popiti le kofetek. Pa še tega je toliko časa nosil, da je bilo že mrzlo. Za lepoto poskrbljeno. Posedemo se v avto in se odpeljemo proti Vižmarjem.

Krasen dan, hvala Emil in Mateja, lepo lepo je bilo.

Težke in lepe stvari, vse se končajo, težave izginejo v pozabo, lepo pa ostane. V tem je skrivnost življenja. / Nejc Zaplotnik/