Safari park in Verona

Safari park in Verona v Italiji..

S potovalno agencijo Alpetur grem na izlet. Malo me skrbi dolga vožnja, ki ni najboljša za moj križ. Že ob štirih zjutraj se nas je nabralo kar nekaj na ŽP. Najraje sedim zadaj, je več prostora za kolena. Ustavlja še na šestih postajališčih in pobira potnike. V Ljubljani poberemo še vodičko Judito. Z njo sem potovala že na Orlovo gnezdo. Peljemo se preko severne Italije, mimo Benetk, Padove, Vicenze in Verone. Nekaj bežečih slik pokrajine z avtobusa.

Najprej si gremo ogledat živalski park Natura Viva. Sestavljen je iz treh delov. Mimo enega se počasi vozimo z avtobusom. Drugi je mišljen kot makete v naravni velikosti živali. Mimo tretjega pa se sprehodimo sami.

Noji,

zebre,

žirafa,

gnuji, govedo Watosi, nosorog,

levja družina,

gepardi,

Potem izstopimo in se peš podamo raziskovat vsak po svoje. Časa imamo dovolj, le malo moraš paziti da se ne izgubiš. Pri vstopu dobimo nekakšen zemljevid, kje smo se vozili.

Tudi doma pride prav, da si ogledam več vrst antilop, gazel in drugih divjih živali.

Še bolj zanimivo postaja, ko jih lahko od blizu občudujem; flamingi ali plamenci so čudoviti, mimo oznak pa se znajdi po svoje.

Najprej grem mimo kamel, to si dobro zapomnim pri izhodu mi prav pride.

Vmes je tudi nekaj maket v naravni velikosti;

Pozdravita me mladi čarovnici.

Park je okrašen za noč čarovnic. Povsod so buče in strašila.

Lepi črno beli ptiči so vedno v paru, zanimivo.

Pred mano je most in spodaj je rdeča mačja panda. Ves čas se sprehaja sem in tja. Imam občutek, da jo motijo obiskovalci. Povsod je polno bambusa, hrane dovolj.

Pa sem pri tigru dremucka ob steni. Tudi gepardi so malo naprej.

Slišim glasno žvrgolenje med vejami, papagajčka se menita o čem lepem.

Potem zopet nekaj maket.

Želve in plazilcev ne vidim, so se poskrili v svoje kotičke.

Tudi samalski osli so ravno pri malici ali kosilu. Zopet se sliši glasno vreščanje med drevjem. Velike ptice podobne papigam imajo sestanek.

Še mimo ene vrste pisane zebre me vodi pot. V vodi pa uživajo povodni konji.

Tudi opice, levi in lemurji so na ogled. Ne vem ali mi opazujemo njih ali oni nas.

Še kenguruje grem pogledat.

Počasi se odpravim nazaj. Kamele moram poiskati, ni tako enostavno. Vmes še kaj novega vidim in fotografiram. Povodni konji se sušijo in malicajo in črni noj stoji ob vodi.

Potem se vrnem do avtobusa. Kmalu smo vsi zbrani in odpeljemo se proti Veroni.

Vodička ima na palici zastavico, da ji lahko sledimo. Obiskovalcev je ogromno. Samo fotko naredim pa že ostanem zadaj in poiščem zastavico.

Veliko je mladih, ki hitijo v mesto ljubezni in si ogledat Julijo in nesrečni balkonček. Večina najprej pomisli na dramo Romeo in Julija, ki jo je Shakespeare postavil prav v to očarljivo italijansko mesto. Verona je zaradi svoje arhitekture in številnih zgodovinskih stavb, ki so se ohranile še do danes, vedno zanimiva in zelo lepo mesto. Opazimo lahko tudi številne antične spomenike. Gremo mimo starodavnega zidu, ki obkroža celo mesto. Ogromno je in lepo narejeno, občudujem ga.

Pridemo na mestni trg. Tam so dvojna vrata. Na oni strani so živeli reveži, na tej pa bogataši.

Velik kip viteza na konju, Vittoria Emanuela II. je poleg krasne fontane in lepega parka.

Nadaljujemo mimo Arene, amfiteatra iz 1. stoletja. Podirajo notranje zidove in z materialom obnavljajo zunanje.

Potem nadaljujemo na trg Piazza delle Erbe, same lepe hiše in veliko cerkva. Ljudi je zelo veliko, tako da stavbe lahko slikam le nad glavami obiskovalcev.

Pomikamo se v ulico kjer naj bi bila doma Julija.

Na dvorišče se prerinem, slikam balkon in Julijin kip, ki ga božajo po prsih. Prijem njene desne dojke naj bi po nekaterih govoricah prinesel srečo v ljubezni.

Vidimo tudi Dantejev kip.

Pomaknemo se še do grobnice Scaligeri, čudovito je narejeno. Potem pa vsak po svoje.

Glede na število uličic, ljudi, je najbolj varno nadaljevati do mestnega trga z vodičko.

Tam pa si z Branko iz Kranja privoščiva kofetek in sladoled. Oboje je zelo dobro. Potem počakava v parku, ob šestih se dobimo pri spomeniku.

Nekaj jih vedno zamuja, tako da ovtobus odpelje iz Verone ob pol sedmih zvečer. Še mestno stavbo slikam in knjigo v parku, lepo je.

Dolga vožnja nas čaka in okoli pol enih zjutraj smo na Jesenicah. Lepi so taki izleti, le vožnje je veliko in potrebujem čas, da se križ zopet umiri. Vsaka stvar nekaj stane, je pa lepo videti nekaj novega..