Izlet v Slovenske gorice

V Slovenske gorice gremo...

Včasih bi morali izraziti hvaležnost

za majhne in preproste stvari, kot je vonj dežja,

okus najljubše hrane ali zvok glasu ljubljene osebe.

(Joseph Wirthlin)

Potepanja DU Javornik Koroška Bela so vedno prijetna. Krasna družba, polno smeha in ni pomembno ali sije sonce ali pada dež. Ta zgornji ne držijo prav pogosto z nami. Običajno nas malo namočijo, verjetno zato, da se nebi preveč izsušili glede na leta, ki nas pestijo. Avtobus je poln in komaj poberemo vse udeležence izleta, že nam zgoraj pošiljajo dež. Vzdušja v avtobusu to ne moti. Na Sladkem Vrhu se nam pridruži vodič. Veliko "Verhov", visokih od 300 do 400 metrov je v okolici. Čebelar Božič ne bo imel predstavitve pri čebel'cah v živo, temveč v Gasilskem domu. Zaradi narasle Mure nam odpade tudi prevoz na Avstrijsko stran. Se zgodi. Najprej si gremo ogledat cerkev Marije Snežne- Zg. Velka.

Meglice zakrivajo pokrajino in narava se počasi pripravlja k počitku. Pisani dežniki so na ogled na cesti proti cerkvi Marije Snežne. Tudi dež je zanimiv le sprejeti ga moraš.

Cerkev je enoladijska s prizidanim kvadratnim zvonikom. Ob južni fasadi je razpelo s Križanim. Notranjščina je obokana, ob ladji so kapele. Oprema cerkve je baročna. Glavni oltar in prižnica sta delo Jožefa Holzingerja, nekaj plastik je izdelal radgonski kipar Janez Klein. Cerkev je bila nekoč znamenita božja pot, ki pa se tudi danes vse bolj uveljavlja.

Leta 2009 je bila razglašena za romarsko pot. /splet

Malo kasneje se jim pridružim v cerkvi, da jo skrivaj malo poslikam.

Župnik nekaj razlaga in občutek imam kot bi sedela v šoli. Potem se pomaknejo v zakristijo, hitro poslikam oltar in kor in se umaknem.

Tudi zunaj je marsikaj zanimivega.

Tu se naužiješ

lepote in miru

napiješ resnice

iz čistega vira. -

napis na vodnjaku.

Nadaljujemo v gasilski dom - PGD Sladki Vrh. Tam nas že čaka čebelar Božič, imajo družinsko podjetje in nam začne razlagati o čebel'cah. Poslušamo ga pa ima zelo monotoni glas. Opazujem poslušalce, težko imamo odprte oči. Potem se začne prodaja izdelkov pridnih čebelic.

Nato se odpeljemo naprej k reki Muri. Mejna reka Mura je zelo narasla. Škoda, na drugi strani je že Avstrija. Nič ne moremo, narava ima vedno prav..

Brod na Muri na Sladkem Vrhu že od nekdaj predstavlja pomembno povezavo z Evropo in bogatenje prijateljskih vezi s sosedi Avstrijci. S sodobnimi cestnimi povezavami in gradnjo mostov čez reko je brod začel izgubljati vlogo v prometu čez reko na Muri v Sladkem Vrhu, a je kljub temu z zgodovinskega vidika zelo pomemben. V preteklosti je bil edino sredstvo za povezovanje ljudi na obeh straneh reke. Uporabljali so ga lastniki zemljišč za prevoz pridelkov in lesa. Danes brod na Sladkem Vrhu uporabljajo predvsem izletniki in turisti, ki gredo čez ta mejni prehod. /splet

Peljemo se mimo tovarne Palome.

Sladki Vrh v občini Šentilj v Slovenskih goricah, je širni Sloveniji poznan predvsem po Tovarni higienskega papirja Paloma.

Pusti dežju, de te poljubi.

Pusti dežju, da ti kaplja po glavi s svojimi srebrnimi vodnimi kapljami.

Pusti dežju, da ti zapoje uspavanko.

/ - Langston Hughes/

Nato se odpeljemo na Pernerjev vrh, tam nas v gostišču Kauran čaka jedača in pijača, le piva nimajo.

Posedemo se okoli miz in na mizah so kruhki, vino, radenska po želji. Najprej nam postrežejo s predjedjo, potem sledi juha, nato pa še glavna jed. Potem nas gospodar povabi v klet.

Tam vsakemu ponudi kozarec šampanjca.

Zgodba z vinom sega v leto 1936, v njihovi pestri ponudbi pa imajo 7 buteljčnih vin (laški rizling, chardonnay, rose, zeleni silvanec, kerner, traminec in rumeni muškat), 5 penin in staran vinski destilat. Pridelujejo tudi aronijo, iz katere proizvajajo sok, marmelado in žganje. V njihovi degustacijski kleti lahko sprejmejo do 60 ljudi, nudijo pa tudi nastanitev./splet

Posedemo se in domača muzikanta zaigrata.

Sledi degustacija štirih vrst vina. Med vsako novo degustacijo sledi glasba in pa šale, ki jih pripoveduje gospodar. Pokamo od smeha, vzdušje je pravo.