ponedeljek, 14. oktober 2024
Gradovi južne Češke
Gradovi južne Češke
Včasih je treba pogledati še skozi kakšno drugo okno, da vidiš kako lep je svet.
Prijavim se pri Agenciji Alpetur, za dvodnevni izlet na Češko.
Še pred četrto uro zjutraj me pobere avtobus pred Murko. Najraje sedim zadaj in ker avtobus ni
poln so vsi sedeži lahko moji. Vožnja mimo Salzburga in Linza proti Češki se še nekaj časa nadaljuje v temi.
V avtobusu je tišina, vsi še malo dremuckamo.
V Linzu imamo pol urni postanek, potem nadaljujemo proti Češki.
Z avtoceste se kmalu usmerimo na lokalno cesto. Zanimiva pokrajina. Skoraj ravnina, na obeh straneh nizko drevje
nad nami pa nebo. Deluje mi kot nebesni vzvod, povsod okoli nas je nebo. Nadaljujemo v Telč, srednjeveško mesto.
Nekoč je bilo zgrajeno iz lesa, po požaru pa so zgradili razpotegnjen glavni trg, obdan z arkadnimi hišami in čudovitimi fasadami.
Mesto je znano predvsem po odlično ohranjenem srednjeveškem glavnem trgu, ki je obdan z ribniki.
Trg je poln stojnic in obrtnikov, sejem imajo. Po ogledu mesta se odpeljemo do dvorca Červena Lhota.
Nahaja se na otočku sredi jezera, trenutno nekaj obnavljajo. Preden stopimo v grajske prostore si moramo natakniti copate.
Potem se pomikamo iz sobe v sobo, vodi nas mladenič in govori v angleščini. Od našega vodiča dobimo prevode v slovenščini.
Po končanem sprehodu po gradu si gremo ogledat mesto Trebon. Sledi ogled mesta, čudovite fasade se kar vrstijo.
Nato sledi vožnja v Češke Budejovice, nastanitev in večerja. Mesto si ogledujemo z dežniki.
Zgoraj so nam jo malo zagodli, preveč lepo se imamo. Krasno mesto so Budejovice, hodimo pod arkadami. Temni se in luči so že prižgane.
Vse izgleda še bolj čarobno.
Po zajtrku se malo čez osmo odpeljemo proti parkirišču za ogled gradu Hluboka.
S parkirišča se vidi cerkev, še malo višje pa stoji prekrasni grad. Na visoki ploščadi nad Vltavo stoji pravljični grad.
Res je kot grad iz pravljic, polno je stolpičev. Spredaj so urejeni vrtovi. Čakamo, povsod je dogovorjena ura za obisk.
Pa se začne. Na začetku mi uspe narediti nekaj fotografij. Kustos nas hitro opomni, da fotkanje ni dovoljeno.
Če se kdo ne bo držal tega zapusti grad celotna skupina. Hitro romajo telefoni v žepe in sprehod skozi svet vladarjev se začne.
Sobane so razkošno opremljene, obokani stropi poslikani, stene okrašene s tapiserijami ali lesom. Povsod so različni motivi.
Številni eksponati iz stekla, porcelana, tudi orožja vseh vrst takratnega časa. Kustus ima posneto verzijo sprehoda skozi sobane
v slovenščini in budno opazuje, da kdo ne fotografira. Imajo pa povsod navado, da za zadnjim zaklepajo vrata.
Odprtih oči in polni lepih vtisov bogastva gradu izstopimo na drugi strani, skozi prodajalno spominkov.
Sledi vožnja do renesančnega dvorca Kratochvile. Prvotna srednjeveška trdnjava je bila preoblikovana v lovski dvorec, obdali so
ga z vodnim kanalom, mu dodali dvižni most in okoli njega uredili francoski vrt. Tudi tu ni dovoljeno fotografirati.
Nimajo kustosa, le eno dekle odpira in zapira vrata za nami. Ponudi se obiskovalka, ki je z nami in nam prebere
razlago v slovenščini po sobah, skozi katere hodimo.
Ko se zberemo pri avtobusu nadaljujemo v Češky Krumlov.
Poseben čar mu daje reka Vltava, mestni grad in staro mestno jedro. Tu pa je kaj vid't. Prečimo most in nad nami je že obzidje gradu na skali.
Kar nekaj časa se potepamo skozi mesto. Potem se z vodičem podamo do cerkve. Zanimiva cerkev, še svečko prižgem za moje drage.
Potem se pomaknemo čez stari trg do stopnic za grad. Sejem je na starem trgu in ljudi vse polno.
Grad, je le nekakšen prehod s katerega so čudoviti razgledi po pokrajini. V sobane ne gremo. Vse je lepo za vid't.
Hodim za našim vodičem, pa še dva. Dobro pozna kraj in nazaj se vračamo po prazni ulici.
Tam si ob prijetnem bifeju privoščimo kofetek in vročo čokolado. Ob uri že vsi čakamo na parkirišču.
Pripelje avtobus in odpeljemo se proti domu po isti poti kot smo se pripeljali.
Lep izlet, čeprav me je malo skrbelo, ker sem bila s samimi nepoznanimi. Prvi dan je bolj tako, naslednji dan pa že vse na videz malo poznaš.
Krasno doživetje in ni zadnje.
• Odpotujte dovolj daleč, da srečate sebe. Esejist David Mitchell
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar