Najlepši razgledi so s ptičje perspektive...
Vse lahko uspe,
če le upaš začeti.
/ Maya Angelov/
S helikopterjem še nisem letela in mora biti zanimivo. Na letališču v Lescah uresničijo vse vrste želja. Je pa treba kar dolgo čakati, da si na vrsti. Pride dan, ko se mi izpolni tudi ta želja. Malo jutranjih zapletov in malo pred poletom smo vsi zbrani.
Letališče in moji sopotniki.
Naš pilot Sandi in hangar Flykoma
Dobimo napotke, ki so podobni drugim letečim prevozom in se vkrcamo. Pri prijavi sem povedala, da bom fotografirala in hočem sedeti spredaj ali pri oknu. Sedela sem pri levem oknu, toda slikanje je bilo oteženo, zaradi malih okenc, ki so bila zaprta zaradi ostalih potnikov. Tudi medla svetloba je že prevzela komando. Nataknemo si slušalke in pripravimo mikrofone, da se slišimo. Zaradi gneče se je videlo le po eni strani. Zadaj smo sedeli štirje stisnjeni kot sardelce. Pa še eden spredaj in pilot.
In smo poleteli. Dvigamo se nad hangarjem in letala na letališču postajajo vse manjša.
Vrhovi so vse bolj oddaljeni.
Greben Jelovice je ob strani.
Preleteli smo Blejsko jezero
in smučišče.
Zadrževali smo se nad Bohinjskimi gorami, le Rjava skala mi je znana in Vogel.
Leteli smo čez Komarčo in opazovali Črno jezero. Blizu je bil tudi slap Savica, pa ga na slikah nisem opazila.
Bližamo se našim bližjim lepotcem, Jalovec se že blešči.
Jalovec in Mangart, tako blizu skupaj jih še nisem videla.
To mi je pa Miha pomagal, za boljšo predstavo z vrha navzdol.
Rjavina z navezo in Dom Valentina Staniča.
Brenčali smo okoli Triglava. Uživala sem v vrhovih, neskončnih pogledih na gore in godrnjala, ker se z moje strani ni videl stolp. Pa je naredil pilot še en krog.
Uspelo je, videla sem mravljice okoli Aljaževega stolpa.
Rjavina, še teme se lepo vidi.
Nazaj smo leteli čez Pokljuko in pogled je begal tudi na Karavanke ; od Kepe do Dovške Babe.
Te špice so mi dale misliti; Mali Draški, Srenjski preval, Viševnik, Veliki Draški in Ablanca.
Veliki Draški se že bolje vidi, Studorski preval in Ablanca.
Planina Konjščica in Rudno polje.
Martuljškimi vrhovi in Karavanke, lepo jih je gledat od spodaj in od zgoraj;
Mrežce, Lipanski vrh, Brdo, Debela peč.
Pri povratku mi uspe ujeti v objektiv tudi del Blejskega jezera, grad na skali
in kamp Šobec.
Pol ure hitro mine in že se vračamo na letališče. Tam je vse polno čakajočih potnikov, ki bi radi poleteli med oblake.
In že poleti nova skupina v višave.
Naš pilot pa ima pripravo z novimi potniki in helikopter že čaka..
Vsak polet zase je bil nekaj posebnega. Meni najlepši je bil tandem z jadralnim padalom. Lepo se je bilo peljati tudi z letalom, videla sem bolje. Sledi balon, tudi tam je bilo slikanje veselje in pogledi proti Materi zemlji čudoviti. Zadnji pa je helikopter, predvsem zaradi gneče in oteženega slikanja. Poleteti v višave in občutiti tisti nemir in veselje, da si visoko nad tlemi je mogoče cilj mnogih, tudi mene. Če pa mislite uživati tudi v razgledih je bolje, da najamete dvosedežni helikopter in sreča bo popolna. Poleti so mimo, sedaj se moram izmisliti pa kaj drugega. Lepo je bilo na vseh potepanjih, visoko pod nebom, nad in med oblaki.
Moj mali GPS je takole posnel ta polet.
Življenje je pustolovščina,
ki jo je treba živeti pogumno.
/Bear Grylls/
Ni komentarjev:
Objavite komentar