petek, 4. junij 2021

Alpe v malem - Cena Razingar v Planini pod Golico

Alpe v  malem - Cena Razingar v Planini pod Golico. 

Pod Golico in Rožco,
kamor seže oko
tam cvetijo narcise,

vabeče tvoje oko.

Tja se namenim, lani  je bilo čudno leto, zapore povsod. Parkiram kot običajno pri transformatorju in  počasi  hodim po cesti. Vrhovi  nad vasjo so ozeleneli, Golica je povsem kopna, tudi Klek in Hruščanski vrh. Lepa  je vasica Planina pod Golico in veliko ima zanimivosti.  Lepota in veličina opojnih vonjav belih princesk se nahaja malo višje, pod Malo Golico. Veliko različnih poti vodi tja gor.. Ubiram korake mimo hiš in jih občudujem. Povsod je kaj, ki vabi pogled.








  Pr' Grmič  pogledam osličke. Nekam slabo izgleda najmanjši.  Trije  v majhnem prostoru, ravno pri zajtrku so. Pozabila sem jabolka, da bi jih malo pocrkljala.


 Spustim se v dolinico, kjer se čez most usmeri potka za Plavški Rovt. Moja pa gre malo v breg, mimo Markelnovga mlina. Še jez si ogledam, Črni potok, ki priteče mimo Savskih jamse pri vasi Planina pod Golico izliva v potok Jesenica, ta pa nato v Svobodni potok, ki se na Jesenicah kot levi pritok izlije v Savo Dolinko.








Francelj me že čaka. Pogledujem proti hiši, nikogar ne vidim.

Ko se zarja prebuja,
jih poljublja gorko,
one tiho strmijo tja v dalj,
kjer Triglav je kralj.

 Bom čisto tiho, ker imajo obisk, vidim avto DU. Najprej  si ogledam Bled, lepo je.

 Potem pa grem v hribe, tam mi srce hitreje bije in se povzpnem do Mojstrovke. Pogledujem skozi Prisankovo okno.  Me hitro odnese na Višarje, pa sem zopet na ovinkasti cesti za Vršič.  Prometa je veliko,  se komaj srečavajo z avtobusi.






 Stojim in gledam proti smerokazom in  proti goram.  Veliko  je vrhov, bi Cena  moral napisati imena,  saj so Alpe spomini na njegova potepanja.  


Tri Cime sem si ogledala od blizu, na enem izletu.  


 Še v Lurd pogledam in Fatimo.






Se vrnem s  tujine nazaj do meni poznanih gora. V  dolino Vrata in do spomenika padlim  partizanom, gornikov. Že dolgo nisem bila tam. Še v  severno steno Triglava mi tava pogled.  Lepo je pri Razingarjevi domačiji. Alpe v malem so čudovite, do potankosti izdelane hiške, gore. 

Te narcise goliške,
plaho dvigajo cvet,
njih postave dekliške,
občuduje ves svet.

 Še nekam moram pogledat, v Kajže, do skakalnic. Lepe so kot vedno. Letos bodo  lahko izvedli skoke, z našimi orli. 


 Pa še malo na tuje, preden odidem.






 Škoda da ni Cena,  bi kaj novega izvedela.  Veliko truda, časa,  je vloženega v to gorato pravljico in tudi stroškov ni malo  Ne pozabite na skrinjico s prostovoljnimi prispevki. Sigurno nas naslednje leto čaka zopet kaj lepega.

 Malo poklepetam z gospo, ki se sprehaja s kosmato bučko. Potem pa nadaljujem po cesti, mimo cerkve sv. Križa.  






 Lepa je vas, Planina pod Golico.

 Hvala, Cena Razingar,  za lepe trenutke in uživanje na znanih in manj znanih gorskih poteh tvoje  pravljice..

Vsa narava je bela,
kot pokril bi jo sneg,
je kot dekle veselo,
ki gleda v dalj
kjer Triglav je kralj.

/ Avtor neznan/


Ni komentarjev:

Objavite komentar