Lambergova pot - darujemkilometre za diabetike -
od Begunj do gostišča Draga, vse do lune..
Tam, kjer murke cveto, tam kjer ptički pojo, v lepi Dragi,
tam kjer encijan plav ves prešerno bahav nežno vabi.
Lambergova pot se imenuje po znameniti plemiški rodbini Lambergov, ki so
bili več stoletij gospodarji gradu Kamen. Najznamenitejši pripadnik rodbine je
bil vitez Gašper Lamberg, zmagovalec več kot 85 turnirskih bojev, ki ga opeva
ljudska pesem Pegam in Lambergar. / splet/
Razmišljam kam bi me nesel korak, na tako lepo soboto. Da bi pot ne bi bila predolga in tudi strma ne. Pa golobček pismonoša potrka na el. okno in imam idejo. Zgodaj se odpravim zjutraj.. Prijetno hladno je zunaj, ko parkiram v Begunjah.. Pri Jurčku imajo lepe skulpture iz korenin.
Približno vem kje poteka ta Lambergova pot. Smo jo davno nazaj prehodili z Marjano, Iro in Žakom. Le da je bila naša daljša, saj smo jo nadaljevali s sv. Petra naprej. Tudi zemljevid kaže od Krpina, opis pa je malo drugačen. Opazujem rože ob poti, vrtnice cvetijo. Vsaka hiša ima kaj lepega. Konjiček še vedno čaka..
V to dolino zeleno me vleče tako kot v nobeno.
V njej avrikelj prijazno obdaja, pozdravlja me s srajčko rumeno.
Pri gradu Kamen zavijem čez mostiček,
Lepo so obnovljene ruševine, vsa dela še niso končana. Sprehajam se po sobanah in v mislih imam zale gospodične v širokih dolgih oblekah, ki osvajajo Gašperja Lamberga. Lep je pogled na bližnje hiše.
Lahko bi nadaljevala že s srednje terase, spodaj je kolovoz Lambergove poti.
Mi pa smo takrat hodili nad gradom, se spomnim.
line so kakor duhovi,
kapela sv. Valentina.,..
Iščem prehod za v zgornji prostor. Najdem mostiček in strmo stezico, ki vodi do vrha. Tudi tu je info tabla, Lambergova pot.
 |
| z ruševin gradu. |
.A vrh strme pečine grad Kamen obuja spomine.
Spomni Pegama se, se smehlja in si misli "Vse mine"
Nadaljujem po zgornji stezici, luštna pot.
Opozorilna tabla, območje lokostrelcev.
Rdeče puščice, kasneje opazim tudi plave. Slike so na stebričkih in mi kapne, da to nekaj pomeni. Pa grem po oznakah, živali v naravni velikosti, no ptiči so malo večji, se skrivajo med grmičjem. Krogi na njih so tarče, za lokostrelce.
Škoda, da nisem poiskala še medveda, dobre figure so. Samotna pot, z oznakami povsod kjer je kakšen odcep. Spustim se do novega mostička in potem nazaj do prejšnje steze. Do mokre drseče brvi, kjer je le malo manjkalo, da takrat nisem pristala v vodi. Sedaj je obnovljena in ograjo ima.
Še volka si ogledam, ki tuli v luno. Lepo je in zvonček prijetno cinglja. Gostišče Draga se že vidi, za obisk sem še prezgodaj.
Vidim info tablo pri kateri se moram slikat. Prijazni pohodnik mi naredi fotko, hvala.
Na Stol gre, še doma gledam na zemljevid, po kateri poti. Ni mi jasno. Pride se, ni pa blizu. Vračam se ob robu ceste, jo prečim sem in tja, da hodim po makadamu. Gledam cesto čez ledeno trato, tam na grebenu je luštna pot za Dobrčo.
Tudi pri padlih talcih se ustavim.
 |
| V spomin in opomin.. |
Hitro mineva pot, še en spomenik NOB.
Opazujem greben nad gradom, tam se zadnje čase kar pogosto vzpenjajo, pa ni tako nedolžen, kot je videti z doline.
Še bratu prižgem svečko na grobu in se odpeljem proti domu. Lep sprehod, za velike in majne in tudi kosmate bučke. Po GPS sem prehodila 8.00 km, hodila vse skupaj 3.10 ure in naredila okoli 200 m višincev.
Pa smo 8.00 kilometrov bližje luni. Na spletni strani ali FB, Zveza Diabetikov Slovenije, so vsa navodila, pa srečno!.
Luštna pot, tudi nazaj bi lahko šla po gmajni, pa so mi krožne poti lepše.
Ta dolina zelena, s krvjo prepojena, oj Draga,
te vedno bom ljubil, nikoli pozabil ne bom.
(Dr. Ferry Souvan, Slavko Avsenik,1966)
Ni komentarjev:
Objavite komentar