Hotunjski vrh, razglednik nad Zatrnikom

Na Hotunca grem, blizu je in nimam veliko časa. 

 Lep dan bo, sonček že kuka iznad streh, ko grem prižgat svečko na britof. 

Pri Jagru parkiram, vem, spluženo ima za svoje goste.

 Natikam dereze in kličem Bena. Stari prijatelj je gluh, pa se vseeno prikaže izza avta, čuti me..

 "Ben Ben", sem ga vesela.

 " Greš z mano, Ben." Začudeno me gleda, kaj sploh sprašujem, saj gre vedno z menoj.  Prijatelj stari, spremljal naju je z Iro, ko sva se vzpenjali na ta vrh. Lepo je bilo, še lani sva bili skupaj na Zatrniku. Pa je že osem mesecev ni, le spomini živijo.

 Mimo smučišča jo ubereva z Benom in potem levo mimo hiške. Strmo se vzpenja najina pot. 

Še zvonček se oglaša. 

Julijce že boža jutranje sonce in svetloba se razliva po vrhovih..Vse je na ogled: V. Selišnik, Viševnik, M. in V. Draški vrh, Triglav, Rž, Rjavina, Veliki vrh, Lipanski vrh, Brda, Okroglež, Debela peč, Klečica.

 Ben hodi pred menoj, me malo počaka in zopet nekaj časa družno obirava pot. Lepo se je sprehajati s kosmato bučko. Pogrešam te Ira moja. Časa ne morem zavrteti nazaj, le v spominih ga lahko.

Ne vem kaj slišim, kaj to je, šepet v srcu sliši se,

kot listi v vetru plešejo, in mi tiho tiho pravijo,

le poslušaj glas srca, ta te nikoli ne izda....

Snega je okoli pol metra, pomrznjen je.

 Ves čas hodim po snegu, drži me. So pa sledi globokih lukenj in krpelj na njem. 

Med smrečicami se na robu odpre razgled proti Bledu in okolici. 

In goratim lepotcem Karavank in K. S. Alp.

Gubno, Dovška Baba, Hruščanski vrh, Klek, Golica, Struška. 

 Malo počitka za Bena in malo priboljška. 

Ostanki stare vlečnice so pred nama in po pobočju  sledi na Hotunjski vrh.

Ben je prvi, me že čaka na vrhu.

 Verjetno ima največ vzponov na ta vrh.

 Sonček sije skozi smreke. 

Malo se pocrkljava, deliva si malico.

 Tako, kot smo to počeli skupaj, ane bučka moja.

 Nagledava se lepot, Ben počiva in malo zadremlje. Blejsko jezero se dobro vidi,

 pa  Karavanke in K.S. Alpe.

Julijce  približam in iščem Dom Planiko in Triglavski dom na Kredarici.

Vpišem naju v knjigo. 

Še pogled na jezero,  Triglav,

 Belščico, Stol,Vrtačo, Begunjščico, Kriško. Potem se po drugi strani spustiva proti cesti.

 Del smučišča je urejen za sankanje. Hodiva po robu, še vedno me drži sneg. Tudi  mraz ne poneha. 

Spodaj pa živžav.  Sanke, kakor vojački stojijo v vrsti.

 Skupina osnovnošolcev iz Ljubljane se je prišla sankat. Veselo bo, kar slišim jih, kako bodo uživali na snegu. "Domov pojdi Ben, priden si,  ker si šel z mano. " Žalostno  me gleda, kaj ga odganjam. 

 Potem se počasi obrne in odide proti gostišču. Gledam za njim. Mogoče sva  zadnjič skupaj obirala to pot.

 Po GPS sem prehodila dobrih 2.5 km, hodila s postankom 1.30 in naredila okoli 220 m višincev.

 Lepo je bilo.

Tam na nebu - tam na nebu, nekaj smeje se,

tam v daljavi - tam v daljavi nekaj vabi me...

/Gorniška pesmarica- iz pesmi Glas srca/

Opis poti