Jelenkamen - Majdag: Nad Šitom glava

Lep sončen dan se obeta, počasi se prebuja jutro.

Še zvezde gledam, ko peljem proti Kranjski gori. Prehitevajo me, mudi se jim. Vozim kolikor smem. Na Vršiču sem malo začudena, veliko je parkiranih avtomobilov.

Pogledujem proti Grebencu, na Šitno glavo grem.

Bolj me vleče tja, kot na Slemenovo špico. Ljudje se že vzpenjajo v obe smeri. Nataknem si dereze, ta velike in grem moji gori naproti. Strmo se vzpenja potka. Pomrznjena je in le redki nimajo derez. Marijo srečam, videli sva se že na Golici. Z Iro sva malicali v kotanji in se skrivali pred vetrom. Veliko mladih in malo manj mladih hiti to jutro proti Mojstrovki. Moja pot pa se odcepi desno, malo pred Vratci Grebenca.. Z užitkom se vzpenjam in imam usta do ušes: Frdamane police, Špik, Lipnica, M. in V. M. Ponca, Oltar, Rokavi, Škrlatica, Rakova špica, Dolkova špica, Rogljica.

Potka je uhojena, vendar pomrznjena. Brez derez bi težko šlo. Hodim prečno čez pobočje, kjer se sled sproti podira. Obračam se naokoli, moje vršnje skale so vse svetle.

Še se vzpenjajo.

Le za trenutek se obrnem in že se nad Prisankom dviga sonce.

Kmalu bi ga zamudila, žarki se hitro razpršijo.

Sonce tudi zate vzhaja, da te z jutrom prebudi.

Gore, na obeh straneh Vršiča jih občudujem.

Kanjavec, Malo Špičje, Veliko Špičje, Plaski Vogel...

Še dva se vzpenjata ob skalovju.. Na M. Mojstrovko gresta s te strani. Tudi moje sledi se vzpenjajo naravnost navzgor. Bolje to kot nič. Sonce se spušča.

Grem mimo Butinarjeve,

pa Pripravniške grape.

Pri skalah se potka malo položi. Obsijane s soncem čakajo name.

Dolkova špica se tu bolje vidi.

Že gledam možica pri skalah.

Najprej grem na greben, Krn se pokaže.

Hodim z ene strani na drugo in občudujem gore, ki so čisto blizu.

Še Kepo vidim na koncu Martuljških lepotcev.

Z vrha so razgledi najlepši: Beli tritisočaki v daljavi, Dobrač, Visoka peč, Ciprnik, Vitranc,

Vratca, Prednje Robičje, zadaj Vošča, Trupej in na koncu zasnežena Kepa.

Mangart, Strug, Zadnja, Srednja, Visoka, Mala - Rateške Ponce, Slemenova špica.

M.Mojstrovka je pred menoj, že drugič imam krasne razglede.

Ko se nagledam vseh lepot, se spustim do možica.

Velik možic, lovim sonce za njim.

Dobra družba.

Nekam tiho je danes zvonček, malo ga potresem. Uživala bi na snegu, bučka moja.

Pospravim palice in vzamem cepin. Bom malo vadila pri sestopu, šlo bi tudi s palicami.

Pa naj bo za nos, se igram po snegu.

Zapikam v trd sneg, kot bi hodila po grapi. Vidim dve fajn punci, poznam jih s FB.

" Greš štihat" mi pravi MaTeja. Sledi kratek tečaj varne uporabe cepina. Hvala MaTeja. Jelena se reži tam zadaj. Obe sta dobri poznavalki gora. Vesela sem, da sem ju srečala. Še en skupen selfi,