Od Črnivca do Bleda, naju vodi današnja pot.
Jutro je prijetno, bolj mrzlo kot toplo.
Nekaj sivine je na nebu, upava, da se kmalu razgubi.
Klepetava z Blanko, pa mimogrede malo zašrtrikava. V Mošnje se spustiva po drugi potki, ni problem. Potem narediva popravca in se vrneva na začetni del Jakobove poti, na rob gozda..
Prijazna domačinka v Mošnjah nama nabere češnjev paradižnik, za popotnico.
Freske na zidu so kar pogoste, hitri so morali biti umetniki slikanja fresk..
Ogledava si cerkev sv. Andreja.
Potem nadaljujeva proti Radol'ci. Oznake so pogoste in ni težko slediti Jakobovi poti.
Beli oblački se preganjajo po nebu, gore v daljavi so v medli svetlobi.
Nekdo je praznoval.
Skozi starejši del mesta naju vodi pot. Stare hiše, tuneli, nekaj obnavljajo.
Pa sva tam, bližava se trgu.
Ni veliko sprehajalcev. Le malčkov je danes veliko. Izkoristili so lep sončen dan, za sprehode. Tudi kasneje jih na najini poti še nekaj srečava. Male kolone, ki hodijo lepo ob strani, pod nadzorom vzgojiteljic. Radovljica, zanimivo in lepo je to mesto. Sprehodiva se do cerkve sv. Petra in kipa, umetnostnemu zgodovinarju, Cenetu Avguštinu.
Potem se spustiva nad železniško postajo.
Ogledujeva si hribe nad Lancovem in hiške v bregu. Poiščem hribček, kjer sameva Pusti grad nad Lipnico. Lepo je vidna cerkvica sv. Lamperta. Včasih so razgledi vse do Julijcev, celo Očaka je moč videti, gledam info table...Lepo je tukaj.
Nadaljujeva malo po cesti in malo po bližnjici do mostu čez Savo. Prečiva ga, najina pot zavije desno. Hodiva ob Savi Bohinjki. Gledam sotočje, kjer se združita obe Savi, Bohinjka in Dolinka. Pa je vode tako malo, da se skoraj ne opazi.
Pri mostu sva.... Zaradi Jakobovih oznak na tem mostu in moje radovednosti, ponavljam ta del poti.
Lani sem šla po navodilih, direktno na Ribno. Na tej poti ni bilo oznak. Meni pa se zdi čudno zakaj toliko oznak na mostu, če tu ne vodi Jakobova pot. Še dva z nahrbtniki si ogledujeta most.
Pa jo imam školjko, na drugi strani mostu.
Hodiva po cesti proti Bodeščam. Zopet se pokažejo oznake Jakobove poti.
Na škarpi ob hiši so kar dvojne. Puščici navzgor skozi gmajno in puščica skozi naselje. Odločiva se za slednjo. Kmalu zapusti cesto in se levo, mimo hiš, usmeri po travnatem kolovozu.
Prideva do prvih hiš v Ribnem.
Malo stran se vidi zvonik cerkvice sv. Jakoba. Le tisti lepi motiv iz lanskega potepanja je malo nižje. Vsaka pot ima svoje prednosti, povsod vidiš kaj lepega, ki ostane v spominu..
Blanka naleti na znanko.
Malo klepeta ne škodi, potem greva malo navzdol in malo navzgor.
Pa sva pri cerkvici sv. Jakoba. Zanimiv spomenik padlim v NOB, imajo na pokopališču.
Nadaljujeva mimo šole, občudujeva jablane, ki se šibijo pod težo plodov.
Cesta za Ribno, tu sta bili lani puščici v obe smeri, danes je le ena v pravo smer. Tudi na drevesu ob cesti je ni več. Straža, gora nad Bledom se že dolgo razkazuje.
V daljavi se vidi Babji zob. In na drugi strani nad pečinami Galetovec.
Dolgi kozolci so ob poti, njive so že prazne in nadaljujeva mimo hiš.
Občudujeva hiše, lepe so in urejene. Dvorišča so pospravljena, ljudi ni videti.
Še zadnji del poti, Mlino. Kofetek se že kaže pred očmi. Naš biser Bled in otoček na jezeru.
V prvi lokal zavijeva, mize ob cesti so še proste. Notri je vse polno, pa sva zelo hitro postreženi.
Še po potki ob jezeru se sprehodiva, do Uniona greva.
Potem pa z avtobusom, vsaka v svojo smer.
Po GPS sva prehodili 17.50 km, hodili s postanki 5,25 ur in naredili okoli 260 m višincev.
Lepo je bilo!
Ni vse tako kot se zdi brezskrbno, veselo.
mnogim se je življenje zapelo, da človeka boli.
In naprej ne gredo, a nazaj ni poti.
Kakor na mestu drevo štejejo svoje dni...
/Tam na koncu polja - Tone Pavček/
Ni komentarjev:
Objavite komentar