Vrhovi in stezice nad Mojstrano...

 Pogled  me očara, pa ne eden mnogo jih je....

 

 

Vrtaška planina, Drobeče Sleme, Vrtaško Sleme, Vrtaški vrh, plaz  Črlovec, Mojstrana....

Dolga pot  je nastala iz prvotne želje nekam v hribe...

 

 Peljem proti Mojstrani, sonce  boža gore in vrhove dreves, vse je nekam bleščeče. Že sem mimo  moje prvotne poti, kar vleče me naprej. Vrtaško Sleme, čeprav je ura že skoraj sedem, mogoče mi pa uspe. Žal mi je za lepimi zgodnjimi jutri, ko nekje na poti  pričakaš sonce. Gledaš kako počasi obarva gore in se pomika proti dolini. Bolje pozno kot nikoli, se tolažim. Parkiram avto in se odpravim po stezici, strmini naproti.

 

Ne moti me, hodim in poslušam ptičke ter gledam smerne table za Grančišče. Dobro je označena ta pot. Ovinek in prvi razgledi.

 

 Še malo pa bom pri čopasti  skali in tam se pokažejo Julijci, da kar stojiš in jih gledaš.

 

Pot se polagoma umiri, vratca so odprta in sem na Vrtaški planini(1462m).

 

Streha koče se že vidi ko fotografiram gorate lepotce.

 

 

 

 Ljudje sedijo pred kočo, škljoc pa imam fotko.

 

Vpišem se v knjigo in nadaljujem naprej. Tabla ob poti malo zavaja po času,

tista pri koči je bolj prava.

 

 Nekdo se že vrača.  Občudujem vrhove, veliko je še snega na Triglavu.

 

 

 

Pokaže se Vrtaško Sleme in mogočna Kukova špica.

 Na Njivicah sem.

 

 Trava in  macesni vse je že zeleno, lepa je ta planina.

 

 Gledam proti Vrtaškemu vrhu. Mogoče ga obiščem ob povratku in korak ubira pot proti grebenu, ki se že nekaj časa razkazuje. Sneg, ki je na vrhu ga naredi še bolj privlačnega. Po potkah in stezicah  označenih s planinskimi markacijami se vzpenjam proti sedlu.

 

 Po pobočju cvetijo rožice, tudi encijan je med njimi. "Danes te pa poiščem, " žugam proti  Drobečemu Slemenu.

 

 Grem  desno po stezici, opa je že ni, se zrinem skozi ruševje in sem zopet na njej.

 

Se obrnem levo, markacija na kamnu in nadaljujem do konca.

 

 

Opazujem Kukovo špico, se obračam, iščem zvonček pa ga zagledam na levi.

 

 Je skrit na travnatem balkončku, posutem z rožicami in obkrožen z ruševjem.

 Še najlažji pristop na to Drobeče  Sleme je, če se povzpneš na grebenček od sedla desno in se potem pomikaš levo  nazaj proti sedlu.

 

 Je dobro skrito to Drobeče  ali Votlo Sleme ( 2029 m).

 

 

 Zopet skozi ruševje in naprej proti Vrtaškemu Slemenu.

 

 Občudujem gore na vse strani,  pot pa krasijo encijani in druge gorske rožice.

 

 Pravi raj, lepo kamor pogledaš.  Vrhovi, ki burijo domišljijo, doline spodaj in vasice skrite med zelenjem. Občudujem zelena nagubana grebena,  ki ločujeta alpske doline Krmo, Kot in Vrata. In se zaključijo  nekje v skalah.

 

 Na hitro pomalicam, piha veter. Potem se počasi s pogledi poslavljam od  Vrtaškega Slemena (2077m) in imenitnih sosedov, ki vzbujajo spoštovanje. Tudi proti Karavankam so razgledi čudoviti. Probam telefonirat, malo se sučem in dobim signal. Kličem Natalijo, doma je in peljala bo Iro  na kratek sprehod. Uf, potem grem pa še nekam, sem vesela. Spustim se navzdol, kar 11pohodnikov sem  naštela, nekaj jih je že bilo na vrhu, ostali so na poti do grebena.

 

 Hitro sem pri odcepu za Vrtaški vrh ( 1898m).

 

  Na tem vrhu so mi lepši razgledi kot na Slemenu.

 

 

 Le sonce  zapušča vrhove in gore postajajo hladne za pogled. Spustim se navzdol, veliko ljudi se  vzpenja, iz Litije so izvem.

 

 Na koncu Njivic gledam kje je prehod v dolino, da probam še po drugi strani.

 

 En tak čuden dan je danes, kar nekaj me vleče po drugačnih poteh, bi kar hodila. Še dve pohodnici iz Selške doline  raziskujeta ruševje, tudi iščeta stezico.. .

 

 Upam, da se nista  vračale po tej poti z oznako PP. Saj sta se takrat šele vzpenjali proti Slemenu in pot je dolga. Rinem vedno tam, kjer ni treba in že sem na stezicah, ki se vso pot spreminjajo. Upam, da se znajdem pri Peričniku. Nak, ne vidim nobenega odcepa.
 Veseli me če se spuščam, pa se ne vso pot.

 Že vem kam grem, na Črlovec.  Hodim, hodim stezice so ozke,

 

 včasih kar malo nevarne, pa čez melišča in pred zaprekami, kjer je potrebno najti drug obhod. Pred tem meliščem je nekje stezica proti Peričniku, izvem kasneje.

 

 Pa spet stezice in se znajdem pred prečenjem Črlovca.

 

 " Kukova špica,  nazaj Majda" si rečem, če ne gre drugače pa kar po melišču navzdol.

 

 Ni  treba daleč, le malo stran je stezica pod listjem. Potem pa po vse mogočih bližnjicah, večinoma kar po grebenčku dolini naproti. Se vlečejo te stezice, ne rečem da mi niso všeč. Samotne so in pestre, le za zaključek potepanja jih ne priporočam. Pa še do avta je treba priti. Vesela sem ko spodaj  zagledam  cesto.

 Lepša in bolj varna je pot čez  Vrtaško planino, pa še krajša je. No, vsaj na cesti sem, še uro kar dobre hoje pa bom pri avtu. Ljudje se  hladijo v Triglavski Bistrici, ko hitim mimo koče pri Peričniku.

 

 Ustavi avto, me prijazno povabijo, če mi lahko ponudijo prevoz. Lepo se jim zahvalim,  toda nadaljujem peš. Takih je bolj malo, hvala pohodniki. Rada bi zaključila ta krog, saj  po tej poti  ne bom šla več. Za dve uri hitrega tempa podaljša pot, pa skozi gmajno je  bolj nevarna  od tiste čez planino.

 

 Od Peričnika do Vrtaške planine ne rečem, da me ne  zvabi. Že dolgo nazaj sem po tej potki že šla, pa se ne spomnim dobro. Potepanje se  kar zavleče. Po GPS sem prehodila 20 km,
 ubirala korake  8 ur in pol in naredila 1580 višincev.

 

Ni kej, kar začneš je treba dokončati...

 

Kjer je volja je tudi moč,

kjer je moč je tudi pot,

kjer je pot je tudi cilj ...pa srečno! -  Majda

Mogoče bo spodje dopolnilo  poznavalca poti komu v pomoč,
če ga zamikajo oznake PP na Njivicah.
 

JusAvgustin   30.5.2017

Takoj ko PP od Njivic zavije v pobočje nad Vrati je vpisna knjiga v stilu PP. To pomeni da jo najde samo tisti ki točno ve kje se nahaja. Prvi bolj razločen odcep se spusti proti Peričniku. Ko steza preči prvo večje melišče je zelo nerazločen odcep, ki se spusti direktno v Tilešov rovt. Tretji odcep je pa odcep za Poldov rovt. Po Poldovem rovtu se PP spusti v strugo Rdečega potoka- jo preči in se spusti do ceste pri Turkovem rovtu. Če dobro ne poznaš steze zlahka zaideš. Je pa to ena najlepših lovskih po mojem mnenju. Sploh ta prehod pod Tičarico je fenomenalen. Mogoče bo komu koristilo: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.3772215511397.163566.1457064221&type=1&l=533a61e135

 

Opis poti