Planina Klek in malo naokoli

Čudoviti razgledi- planina Klek in Bratovlja - Bratova peč na Pokljuki..

Naša mala skupina se odpravi na planino Klek. Planina Klek je še živa planina, ki se nahaja na severovzhodnem obrobju prostranih pokljuških gozdov. S planine, na kateri stoji nekaj pastirskih stanov ter lovska koča, se nam odpre lep razgled na Klečico in Debelo peč.

Parkiramo malo pod planino. Zdenka je glavna. Še malo po gozdu in smo pred vrati.

Prve skale so na ogled in strehe se že vidijo.

V daljavi, na robu grebena Klečica stoji lovska koča, obiskali jo bomo kasneje.

Najprej gremo pozdravit gospodarja in gospodinjo v pastirsko kočo. Prijazna gostitelja sta nas vesela, žal ne želita, da ju fotkam. Tudi prijazna kosmata bučka, Car se hitro suče okoli mene. Čutijo bučke, da jih imam rada in običajno se pri meni tudi kaj dobrega dobi.

Sedim na prestolu, delo gospodarja, kmalu se pomaknem do kuža. Čohanje mu dobro dene.

Znanci klepetajo, sama pa grem malo raziskovat po planini.

Planina Klek leži na nadmorski višini 1600 metrov na severovzhodnem robu pokljuške gozdne planote v Triglavskem narodnem parku. Planina je razdeljena na dva dela. Na Zgornjem Kleku gospodari podhomska srenja, na Spodnjem pa kmetje z Blejske Dobrave. Tradicija paše je tu še kako živa. Vrhovi nad planino Lipanca so s te strani vsi poraščeni. Planina leži tik pod grebenom Klečice in mogočno Debelo pečjo (2014 m).

Kjer pokljuški gozdovi se mehko odpro, tam Klek se dotika visoko v nebo. Poletno jutranje sonce zelene pašnike zbudi, kjer čas se tako hitro ne vrti.

Povzpnem se na hribček in opazim konje, čudoviti so.

Stojim pri miru in jih opazujem. Kot bi čutili mi naredjo krasno predstavo. V rahlem teku hitijo mimo mene in grive jim plapolajo v vetru. Malo postojijo in se po lažji poti spustijo na spodnjo planino. Tam imajo vodo in sonce riše krasne risbe. Meni pa je lepo, kot že dolgo ne.

Sami lepotci in igra se nadaljuje, jaz pa uživam. Kar nekaj stanov je na planini, na zgornji in spodnji.

Vrnem se k koči, da gremo še do lovske koče. Oblaki se nekam hitro zgrinjajo okoli Debele peči. Pa pride znanka Mihela z vnukoma. Dvignem mojo družbo in Mihela z vnukoma se nam pridruži. Na spodnji planini imajo stan in lepo preživijo počitnice. Pot do lovske koče jim je poznana in so naši vodiči. Spustimo se mimo stanov na spodnji planini. Konji se pasejo ali počivajo. Le krav ni na spregled. Najdejo svoje kotičke ali so kje v senci.

Malo gori malo doli, vmes še kakšna jagoda za priboljšek in smo pri lovski koči. Lepa koča, le malo stran od težko dostopne zaraščene Klečice.

Rožic je bolj malo. Lep je pogled nazaj. Malo fotkanja mora biti za spomin.

Živina se pase, igra konj odmeva med stanovi, v vetru šepetajo stoletni bori. A trava pod nogami skrivnost tiho skriva, kjer tisočletna zgodba rudarjev počiva.

Še gasilco naredimo. Od znanke Mihele izvemo še za Bratovo peč. Lepa je lovska koča in velika kača se skriva pod drevesom.

Počasi se odpravimo nazaj in mimo srčka.

Poslovimo se od prijaznih domačinov v pastirski koči in si spodaj na planini ogledamo še muzej.

Planina Klek je obdana z bujnimi pokljuškimi gozdovi in narava je pravi raj za obiskovalce. Bogata je tudi zgodovina planine, je tudi pomembno arheološko najdišče. Tod poteka Železna pot, saj so strokovnjaki odkrili sledi starodavnega rudarjenja in topljenja železa ter ostanke iz časa od kamene dobe do pozne antike.

Morda na prvi pogled deluje le kot miren pašnik, a planina Klek velja za rudarsko najobširnejše območje v Julijskih Alpah. Arheologi so z izkopavanji dokazali izjemno neprekinjeno človekovo prisotnost: Sledi kamene dobe- Prve najdbe segajo v obdobje takoj po umiku zadnjih ledenikov (okoli 12.000 let pr. n. št.). Na pašnikih in v okoliških gozdovih so vidne okrogle površinske rudne jame, kjer so kopali železovo rudo. Rudarjenje je cvetelo od antike pa vse do konca 19. stoletja. Na planini je tudi edinstvena stavbna dediščina. Na podhomskem delu planine stojita dve nadstropni zidani stavbi. To sta edini ohranjeni rudarski stavbi v Julijskih Alpah. V eni izmed njih je v zgornjem delu muzej, panoji. To je trenutno tudi vse kar si lahko ogledamo. Veliko še ne vem in nikoli ni prepozno, da izvem.

Zunaj je velika in globoka kamnita štirna, verjetno za potrebe rudarjenja.

Vrnemo se do avtomobila. Le še strehe na planini se vidijo.

Glavni nas že čaka, gremo še na Bratovo peč.

Ena zapornica levo, pri drugi desno ustavimo. Zaprta cona! S ceste se pečine ne vidijo in tudi mi nadaljujemo naprej in se kmalu obrnemo. Od zapornice dalje moramo paziti levo stran. Le pet minut hoje in smo tam.

Naš glavni hitro najde Bratovo peč. Le malo rahlega vzpona in smo pri pečinah. Čuoviti razgledi po gorenjski, Karavankah. Tudi Kamniško Savinjske Ape so v daljavi. Vse je na ogled.

Čudovit razglednik je ta Bratova peč in čisto blizu rampe.

Zelene jase spodaj in hribi od Dovške Babe do Struške in Stol je prekrasen.

Ne moremo se nagledati lepot.

Še koča na Belski planini se vidi in melišče pod Skalaško..

Ko se nagledamo se vsi zadovoljni vrnemo do avtomobila. Tam je tudi smerokaz za sestop v Krnico. Mora bit kar dolga pot. Planina Klek, Lovska koča in Bratova peč je krasna kombinacija neokrnjene narave in skrivnostne preteklosti. /Podatki so s spleta./

Le korak stran od množic, v naročju gora, kjer človek začuti mir svoj'ga srca. Klek ni le planina, je rajski kotiček, kjer v miru cveti tudi rožni grmiček.

Ustavimo se še na kofetku in naš čudovit izlet je zaključen. Hvala družba lepo je bilo.