Ojstrica in Mala Osojnica, del Blejske razgledne poti...
Z vlakom grem, malo pred deveto odpelje z Jesenic. Na Bledu izstopim. Ne ljubi se mi prav daleč, le malo se moram predihati. Ojstrica in Mala Osojnica sta prava hribčka za vsakoletni obisk. Lepote in uživanja v razgledih ni nikoli preveč.
Jezero še dremucka. Kosmate bučke se sprehajajo in uživajo s svojimi gospodarji. Nobene račke ne vidim in tudi labodov ne.
Malo poslikam in nadaljujem proti začetku poti.
Kmalu se zadiham, vendar mi ob mislih na lepe razglede pot hitro mine. Dva se že spuščata, na vrhu Ojstrice trenutno ni nikogar. Lepo je, stojim in občudujem ta krasni svet. Otoček, voda valovi okoli malih čolnov.. Zadaj na sivi skali pa samotari Blejski grad.
Na info tabli so imena vrhov, hribčkov in vasic, ki so na ogled.
Slišim, da prihajajo novi obiskovalci in se umaknem. Nadaljujem proti Mali Osojnici. Kurice cvetijo ob poti. Kolovoz pa je zelo razrit, vendar ne otežuje koraka.
Spodnja klopca se že vidi in odcep za Vel. Osojnico.
Ubiram korake proti vrhu Male Osojnice, sonček mi dela družbo. Zvončka se oglašata in najina klopca Ira se že vidi.
Vsedem se in opazujem. Sava Bohinjka se vije preko travnikov, ob cesti je gradbišče. Lepo se vidi proti Bohinjski Beli in cerkvici.. Strme pečine Galetovca na eni strani in Babji zob na drugi strani. Tudi Kupljenik je na ogled. Na obeh straneh me že dolgo ni bilo. Počasi se spustim do razgledišča Male Osojnice.
Nekaj jih že občuduje naše prelepo jezero z otočkom, grad na skali in v daljavi pobeljene vrhove gora. Celotno jezero sem ujela v objektiv..
Klik na slike se povečajo.
Na Straži in Dobri gori me tudi že dolgo ni bilo. Ko se nagledam lepote se spustim po spodnji poti. Pa sem pri stopnicah, 87 jih naštejem. Mlad par spodaj čaka, da sestopim.
Potem sledim oznakam Blejske razgledne poti. Začne in zaključi se pod hotelom Park. Ima poleg Ojstrice in M. Osojnice še dodatne točke vzpona.
Zadaj za domom Muzealcev vodi stezica in kmalu sem pri cesti.
Časa do odhoda vlaka imam dovolj. Sedim na klopci in uživam.
Počasi se odpravim po lesenem pomolu. Lepo je hoditi ob vodi in občudovati otoček, ki je čisto blizu. Novčiči na skali, veliko želja, le zvonček z otoka se nič ne sliši.
Potem še v zadnjo strmino in sem na postaji. Pa ima vlak zamudo, kar 40 minut. Še sreča, da sonce prijetno greje in na klopci ni težko počakati, da se odpeljem proti Jesenicam.
/ Ferry Souvan- Otoček sredi jezera/
Ni komentarjev:
Objavite komentar