Potepanje za konec leta 2023

 

Vsak lep začetek ima lep konec.

 Leto 2023  že odšteva zadnje dneve in posloviti se je treba še z zadnjim pohodom.  "Čez Strmo v Vintgar in čez travnike do sv. Katarine in po cesti nazaj,"  se odloči naš Pavel,  vodja pohodne skupine Javornik Kor. Bela.  Začnemo  s parkirišča na Bl. Dobravi.  V prtljažnikih  se marsikaj najde, kar nam polepša druženje.

 In že ubiramo korake čez travnik.

Naša četica koraka

strumno in veselo,

eni spredaj drugi zadaj

vsi gremo veselo. 

Stol in greben Belščice in

Blejska Dobrava in

 

 igra oblakov.

Kmalu smo med hišami,  zapuščamo Bl. Dobravo. 

Le malo je še starih hišk z lepimi portali vrat.

 Po  kolovozni poti se usmerimo proti Strmi. 

Mimo kapelice Lurške Matere Božje.

Slačenje se začenja, postaja vroče.

Pobočja so res strma in spodaj šumi reka Radovna. Pot je lepa, prijetna za pohod in klepetanje. Hiše se že vidijo. Zvončka se oglašata.

 Vintgar, hitro smo prišli. 

 Reka Radovna, talni izvir je Jutrova skala, tukaj.

 Že nadaljujejo naprej mimo restavracije in jih ujamem v objektiv že  na mostu.

 Potem pa po bližnjici in čez travnik. Hom je pred nami mi pa  okoli njega.

Mladim bomo pokazali, 

da leta niso nam ovira

se med potjo  vsi  smejali

in prijetno  klepetali.

Pot čez Podhomski rob je čudovita.  

   

                       Dolgi greben Jelovice, Babji zob in na drugi strani Galetovec.

Razgledi na gore in vasice posejane naokoli;

Pokljuške gore, Triglav, Rjavina.

 Blejski grad je ovit v tančico, ki dela deželo še bolj čarobno.

 Hitri so, ta naša pomlajena četica je kmalu na razgledišču Podhomskega roba. Jaz pa  crkljam  kosmato bučko in klepetam s sprehajalcem. Hitro moram stopiti, da jih dohitim.

 Eden mora  biti zadnji, tudi s fotkanjem se zamudim.  Cerkev sv. Janeza Krstnika v Zasipu je čudovita. 

GBP, za Dobrčo se skriva  Kriška gora, za njim pa Krvavec.

Všeč so mi cerkve in cerkvice  zunaj in znotraj. Le malokje so odprte za take zvedave kot sem jaz. Vsaka ima svojo zgodbo.

Gori doli čez planjavo

pa čez hribček bomo šli

se pri Jurčku pocrkljali

 in naprej v dolino šli.

 Smo že pri Jurčku, ki je zaprt. Malo se okrepčamo z nahrbtnikov in naredimo eno skupno fotko pri cerkvici sv. Katarine.

Nadaljujemo proti Vintgarju. Voda buči in se peni,  deske so mokre in spolzke. Tudi po stopnicah hodimo previdno.

 Okrasek ob poti.

Reka Radovna je čudovita in divja,

pogled v globino.

 Mimogrede  stopim še do slapa Šum. Vodnat je in voda prši naokoli. Le mavrice  ni, ki me vsakič razveseli pod mostičkom.

 Dohitim naše in že smo nazaj pri avtomobilih.

Stol  je z vseh strani čudovit.

 Še malo zakuske s prtljažnikov in odpeljemo se na Sl. Javornik.

 Tam nas v DU že čakajo pogrnjene mize in zabava se začne. Naš vodja Pavel najprej podeli priznanja najboljši pohodnici in najboljšemu pohodniku, ki sta se največkrat udeležila pohodov.

 Potem nam prikaže na velikem platnu utrinke s pohodov, tudi preteklih. Saj je DU Javornik Koroška Bela v tem letu praznovalo 70 letnico..  Utrinki lepih spominov se menjavajo na platnu, s hudomušnimi komentarji Pavelna ob nerodnih situacijah pohodnikov.. 

Potem sledi še zakuska in debata se začne. Ne slišiš drugega kot bližnjega soseda.

 Hvala vsem za družbo, zabavo in pridnim, ki so vse to pripravili. Seveda, vse pod nadzorom Marjana, predsednika DU.  Fotografije sta prispevali tudi Simona in Marjana.

Levo desno pa naravnost

naša pot se vije

mi pa vsi najboljše volje

in srček nam hitreje bije. 

/ priredba pesmi - Majda/

Lepo je bilo! 

Naj zaključim še z voščilom,

SREČNO v  letu 2024 in varen korak na pohodih - Majda