Dobrna in malo naokoli

Dobrna in malo naokoli, da je bolj zanimivo...

Ko včasih se ti zdi,

da vse čudno je,
želiš si, da lahko
bi spremenil svet.

Gledamo v nebo, bo zdržalo teh nekaj dni. Ali bo deževalo tako kot lani?

Dva meseca kasneje smo tu in narava čaka na počitek. Le do krožnega se sprehodimo, vodomet so že zaprli. Pa pri kapelici moram pozvoniti, da ne pride v pozabo. Od lani se ni nič kaj spremenilo.

Cerkev Marijinega Vnebovzetja, Dobrna., razgled z moje sobe.

Kapelica z zvončkom.

Gostilna Pod kostanji še deluje in vroča čokolada paše. Imajo zanimive stvari iz naše preteklosti; ribež za pranje, stiskalnik, leščerba,

stara trobenta,

radio.

Naslednjo jutro se odpeljemo v Vojnik. Avtobusna postaja vodi mimo lepe hiše Švicarije. Poleg pa je park z mogočnimi platanami in drugim drevjem.

Mogoče Vojnik že kaj krasijo z lučkami in jaslicami? Smo teden prezgodaj nam pove domačin. Pot pod noge, cerkev sv. Jerneja vabi, tukaj. Nama z Blanko ni treba dvakrat reči, vse cerkvice si ogledava. In če so odprte še toliko bolje.

Veliko je spomenikov NOB

in tudi iz PSV.

Cerkev sv. Jerneja

Mogočna vrata, čudovita notranja poslikava, povsod.

Pa na hribu le malo stran zagledam Križev pot. Tudi to si moramo ogledati.

Malo skozi ulice in že smo na pravi poti. Velik je Vojnik a za mesto premajhen, trg je. Kmalu smo pri spodnji cerkvi sv. Florijana. Križev pot je postavljen na železnih križih.

Krasni razgledi.

Le proti vrhu so tri kapele, pa niso mišljene kot križev pot.

Tudi na vrhu je cerkev Device Marije, (tudi Marije Sedmih Žalosti) zasledim, ko iščem imena.

Malo si ogledamo okolico, lepa potka vodi naprej.

Tudi cerkev je lepa.

Nismo sigurni, če vodi nazaj v dolino, avtobus ne bo čakal. In sestopimo zopet po stopnicah, jih je kar nekaj. Še spodnjo cerkev si pobliže ogledamo. Krasni razgledi so na hiše spodaj in hribčke naokoli.

Lepe, preproste dekoracije so pred našim hotelom.

Stara gradnja hiš je lepa.. Naslednji dan se odpravimo z avtobusom do avtobusne postaje Lemberg.

Grad Lemberg s ceste.

Tam je luštna pot do gradu Lemberg, tukaj. Čisto blizu se vidi in tudi hoje ni veliko. Dolgo obzidje se vije okoli gradu in obnavljajo ga.

Vendar potrebno ni,

da si filozof,
okrog sebe se ozri
z zaprtimi očmi.

Ne da se nam še nazaj in lepa cesta je pred nami. Super, nekaj novega. Mogoče pridemo na Anino pot, ki je lani zaradi dežja nismo prehodili. Ne bo prava kmalu ugotovimo. Nekam se sigurno pride in hiške ob poti so lepe.

Spomin

in lepa cesta.

Pri kapelici Martina Slomška nekaj popravljajo. Malo počakamo in nadaljujemo naprej.

Spodaj se vidi steza, do kam vodi ne vemo. Vedno je bolje izbrati zgornjo pot, da vidiš v dolino in veš kam moraš iti.

Stari časi in hiše, ki jih obnavljajo..

Razgledi čudoviti. Hitro izvemo, da smo blizu cerkve sv. Miklavža, tukaj. In res le malo nadaljujemo po cesti, ko se že vidita dva zvonika. Lepa cerkev in veliko poti vodi okoli nje.

Cerkev sv. Miklavža z dvema zvonikoma, lepa je..

Tu nam je že poznano. Tudi za Anino pot so oznake. Lani smo malo nadaljevali po njej, nismo pa šli do konca. Tudi letos ne gremo, spustimo se do ceste in nadaljujemo proti hotelu Vita.

Razvaline vile Ružička, lani smo si jo ogledali od blizu.

Še nekaj nas zanima, jeleni. Naslednji dan jo spet ubiramo mimo kapelice z zvončkom. Zopet prijetno cinglja.

Hiše so čudovito posejane po hribčkih. Trava je še dokaj zelena. Razvaline Kačjega gradu nas izzivajo na desni, tukaj. Smo bili že lani v dežju.

Hodimo po opisu poti, pa včasih tudi malo

pokukam v kakšno domačijo in malo poklepetam. Vse izvem kar me zanima. Smo že pri jelenih. Palice delajo hrup in vse zbeži z grmov ob cesti. Na grebenu se potem mirno pasejo pod okriljem mogočnega jelena.

Življenje je lepo,

če ga živiš
tako, kot ponuja se samo
in ne da ti ga spremeniš.

Še do vrat se sprehodimo domačije Lamperček, tukaj in nadaljujemo po cesti naprej.

V Velenje bi radi šli, pa je peški predaleč. Izvemo, ko ustavim avto domačina. So pa prijazni ljudje, kar v Dobrno bi nas zapeljal, pa raje ubiramo korake. Kasneje ga zopet vidimo pri vikendu nad cesto in nas povabi v goste. Zahvalimo se in koraki že obirajo pot naprej. Še imamo načrte, pa se vreme kisa in sprehodi odpadejo. Nekaj pa še lahko naredimo. Do cerkve Marijinega Vnebovzetja se povzpnemo. In prižgemo svečke za naše drage, onkraj mavrice.