Mala Boncla

Balzam za dušo - Mala Boncla..

Razgled je to,

kar vleče me v goro.

Lepo je stati zgoraj,

spomine v srcu brati.

/Lepa misel v vpisni knjigi/

Dogaja se v tem letu, preveč. Na mojo Bonclo grem, da vse odklopim.

Velikokrat sem že bila na njej. Največkrat z mojo bučko, pa z žlahto. Tokrat grem sama, zvonček že cinglja, ko si nadenem nahrbtnik. Z Žage začnem, v Javoriškem Rovtu. Je pa zelo mrzlo in veter buči okoli ušes. Spustim se na spodnjo pot.

Potok Javornik se preliva med zasneženim kamenjem in prijetno žubori.

Vsa pot je poledenela in tudi v nadaljevanju se pod tanko plastjo snega skriva led. Le del poti je kopen, ostalo brez derez ne bi šla. Pri drugi oznaki za Trilobit zavijem desno.

Kopno kmalu zamenja snežna odeja. Še sledi korakov je bolj malo.

Upam, da je pri odcepu vsaj kakšna sled. Stojim, sonce sije, veter brije in občudujem zimsko pokrajino. Kdo bi si mislil, da je pri višini okoli 1000 metrov taka zima.

Stopinje so se usmerile levo navzgor. Tam moram zaviti proti grebenu Male Boncle.

Skozi gozd je vse poledenelo, kamor stopim je spodaj led. Je pa strma ta gmajna, Srednjica se vidi.

Skozi rokavice me zebe in skozi zimske hlače. Veter naredi še bolj mrzlo, vse prepiha. Naj še slabe stvari odpihne, ko bi se le dalo. Lezem v strmino saj mi gre kar dobro. Sonček mi vso pot dela družbo, pozdravlja me skozi drevje, le vetra ne ogreje.

Včasih je preveč pack na fotkah in niso lepe. Začetni greben že gledam in kmalu sem na sedlu.

Zanimiva roka ali taca..

Usmerim se na desno in po grebenčku navzgor.

O, moja Mala Boncla!

Krasen razglednik, 1131 metrov šteje v višino.

Sonce sije na sive robove,

ki jih poljublja jutranji hlad,

te sive ostrine, te proste vrhove

te imam rad.

/Srečko Kosovel/

Od zadnjega obiska je precej drugače. Nove klopce, skrinjica z vpisno knjigo, lepo urejeno.

Krasni razgledi, fotografiram vrhove, vasice, snega je še veliko. Spodaj je Javorniški Rovt.

Julijci v daljavi, od Debele peči do Vrtaškega Slemena.

Greben Struške in Srednjica,

Golica, Krvavka, Mala Golica, Ptičji vrh, Pusti rovt.

Narava še spi.

Vse je spihano.

Debela peč, Triglav, Rjavina, Vrbanove, Cmir.

Sonček in čudoviti razgledi in topla klopca. Pa še veter pri skrinjici ne piha. Mir in spokojnost, dolgo sedim in opazujem gore, vasice in obujam spomine.. Koroška Bela, Lipce, Bl. Dobrava, Kočna, Gorje..

Nikogar ni, le sraka se predira na začetku grebena.

Trave v dolini in drevje v gozdu je še zaspano. Mraz je še in snega veliko. Odpravim se navzdol, čudovit razglednik je to.

Lep in dostopen v vseh letnih časih. Mogoče je za koda pot v snegu še lažje sledljiva. Naravnost po gozdu do kolovoza ni sledi. Navzdol je potrebno še bolj previdno, hitro podrsne.