Hotunc, po domače

Hotunski Vrh nad Zatrnikom..

Če hočem sneg, če hočem vrh z razgledi, je Hotunc dobra izbira.

Kaj je nam ljudem vse dano...

Tisoč rajev in nebes,

če le vidimo pred sabo

ponujeni kos nebes.

Blizu je in v tem času je sigurno še vse poledenelo. Kar pozno se odpravim od doma. Pot čez Poljane je zaprta. Na "Fortuni," je prekopana cesta in potrebno se je peljati naokrog, čez Bled. Spotoma obiščem še moje drage, na oni strani mavrice, na Bledu in v Gorjah. Nato se odpeljem proti Zatrniku, na Hotunca grem. Beno, moj prijatelj kosmati je takoj pri meni.

Kako sem ga vesela. Ovohava okoli mene in okoli avta, Iro išče. Z mano gre. S tako družbo hoditi mi je resnično v veselje. Točno ve kje bom šla, me počaka in se pride pocrkljat.

Prava faca

O ti Beno, še sonček se potepa z nama.

Crkljava se, priboljške mu dajem in tako premagava ta hujšo strmino. Zvonček prijetno cinglja.

Obrnem se nazaj; Kepa, Kurjeki, Dovška Baba, Hruščanski vrh, Rožca, Klek. Še Golica se vidi.

Še na rob stopim in proti Bledu pogledam; jezero je v meglicah, je tak čas okoli poldneva. Sva že pri koncu. Še v breg se povzpneva in sva na vrhu Hotunca, 1107 metrov visoko.

Vse je novo, info table z imeni vrhov na obe strani. Klopca je na robu s pogledom na jezero. Tudi skrinjica je tam z vpisno knjigo. Kamor pridem je nekaj novega, korona čas se pozna... Sedim in opazujem gore.

Blejsko jezero, Straža, Dobra gora, Ribenska gora se slabo vidijo.

Lepo je gledati Julijce in jih primerjati z imeni na tabli, z lahkoto se razločijo. Napisani so tudi Pokljuški vrhovi, ki jih pozneje v zelenju le težko ločiš.

Tudi druga tabla je v pomoč, če veš kje so gore.

Spraznila sva z Benom zalogo priboljškov in počasi se odpraviva nazaj. Greva po drugi strani, mimo smučišča.

Srečava domačina s Krnice in imam krasno fotko.

Malo poklepetava, Beno vmes že malo podrema na sončku.

Nadaljujeva, malo kopnega in kmalu sva zopet v senci in poledenelem snegu.

Med drevjem bo kmalu zmanjkalo snega za deskanje. Zgoraj in spodaj ga je še dovolj. Tudi za sankanje.

Na malih derezah nimam več ostrih robov in ne primejo dobro. S ta velkimi mi gre krasno. Bodo ostale kar na težki kategoriji čevljev, dokler bo sneg. Je naša Marjana to pogruntala, se ni treba matrat. Pa sva pri avtu. Še rezervne palčke poiščem za Bena, se preobujem in grem na vročo čokolado s smetano. Če že parkiram na njihovem placu naj še kaj zapravim, saj je za goste. Zanimiv lokal, se ga splača obiskati. Kosmatinca imajo in veliko lovskih trofej.