Nad Dovjem je vedno lepo

Potepanje nad Dovjem..

Sonce pomladi, veselje in smeh,
imamo se radi, se vidi v očeh.
Sonce pomladi življenje budi,
skrita ljubezen se v strast prelevi.

Pot bom ubirala malo po svoje...Parkiram za malo HE, za kakšnih pet avtomobilov je prostora.

Ravno tam se začne peš pot za Dovško Babo. Skozi drevje že gledam Julijce.

Všeč mi je ta cesta, najlepši razgledi - 2.etapa, Juliana trail. Za vsak slučaj vklopim še GPS sled. Po malem so ves čas razgledi ali pa lepe hiške. Cesta v tem času pa je problem zase. Ta vel'ki ovinek in levo gre pot po opisu, na Hribi/net, na Bvaščevo skalo.

Nekaj časa poledenelo cestišče pa kopno in to se menjava vso pot. Do križevega pota imam namen, mogoče ujamem še stezico za Bvaščevo skalo.

Že dolgo se nisem potepala kar tako, brez veze. Pa mi je lepo. Zvonček cinglja.
Grem naprej do križevega pota. Tam je tudi oznaka za Bvaščevo skalo. Nadaljujem po kolovozu, hiške se kar vrstijo. Pa je konec poti, strmo v zasnežen breg vidim sledi.

Mačice bodo kmalu vzbrstele pomlad se bliža, čeprav počasi skozi špranje.

Kaj čem, prediham se navzgor in gledam nazaj.

Tudi vidi se krasno.

Rjavina, Kot, Triglav, Cmir,Vrata, Mojstrana, Stenar, Škrlatica, Vrtaški vrh, Oltar, Špik...

Oddaljujem se od skale, sledim stopinjam v snegu. Po logiki moram na greben in potem levo.

Je strmo, kar primem je suho ali se premika. Še najbolje mi gre po vseh štirih. Pogledujem nazaj. Kakšni kremlji so pred mano in šopek kuric.

Vedno bolj se svetlika, mogoče bo pa greben? Smejim se, greben, ja. Na desni vidim streho vikendice.

Krasna hiška s panoramskim oknom.

Kakšni razgledi, še v šipi se vidijo gore..Stojim in občudujem..

Na cesti za Dovško Babo sem. Navzgor moram mimo hiške, je privat, pa vidim stezico čez pobočje in potko na desni.

Lepe hiške se vrstijo in sledi vodijo mimo njih.

Še malo se vzpenjam in sem spet na cesti za Dovško Babo.

Zdi se mi, da bom kmalu na ovinku. Ja, zadnji ovinek pred zapornico.

Naprej ne grem, že poznam pot. Obrnem se nazaj in previdno sestopam po zasneženi cesti. Vse do odcepa za Dovje je sneg.

Lahko bi ubrala pot po bližnjicah in hitreje prišla do avta, pa grem raje po cesti. Moram nabirati kondicijo za nadaljevanje Juliana trail. Tam ni kratkih etap. Luštno je to moje potepanje, še nekaj jih srečam, ki se vzpenjajo. Hiška z razgledi, pa cesta za Dovje in mimo Bvaščeve skale.