Juliana trail - 6. in 7. etapa - od Srednje vasi do Bohinjske Bistrice..
En sončen doberdan
in en nasmeh krasan,
nasmeh iskren, le od srca,
odpre ti vrata, vrata vsa..
Z vlakom se peljem do Bohinjske Bistrice.
Tam se presedem na avtobus, ki med turistično sezono vozi po zgornjih vaseh. Šofer mi ustavi na začetku Srednje vasi, hvala.
In moje potepanje se začne. Pri pošti sva zadnjič nehali z Blanko in od tam nadaljujem. Bohinjske hiše so čudovite. Vsa okna so polna rož in vrtovi so v različnih odtenkih. Hodim po cesti in jih občudujem, še korita imajo. Prava vaška idila.
Cerkvica sv. Martina se že vidi, na lepem kraju stoji.
Iščem oznake, pa jih je skozi vasice bolj malo. Dom sv. Martina je malo ob strani.
Jezim se nase, ker nisem vzela palic, vsaj naslonila bi se lahko. Skozi vasi jih ne rabim, sem mislila. Po cesti nadaljujem proti Studorju in kozolcem. Stojim in občudujem špičasti vrh, ki se komaj vidi iz jutranjih meglic. Čudovito je. Gledam traso na telefonu, malo stran hodim v isto smer.. Nekje pod cerkvijo vodi pot, pa sem želela videti kozolce ob cesti.
Kmalu najdem potko in tudi oznako..
Stara Fužina in cerkev sv. Pavla. Velik zvonec imajo, ne izpolnjuje želja se nič ne premakne.
Nadaljujem mimo gostilne, pa čez most in do Turizma Bohinj. Je še zaprto, dva tujca že čakata z nahrbtniki.
Nadaljujem, saj približno vem kje ob jezeru bom prišla do začrtane trase. Lepa avtobusna postajališča imajo, nekaj posebnega.
Jezero se blešči čez zeleno trato.
Tudi oznako za Juliana trail najdem, prvo že na parkirišču. Na klopci pri jezeru si naredim počitek in malico.
Gledam Pod Skalco in ladjico, ki je ravno odplula. Fotoaparat škljoca vidljivost je lepa. Še meglice so se potegnile nad jezerom, da je še lepše proti Ukancu in Rjavi skali.
Po stezici se odpravim, proti mostu in cerkvi sv. Janeza Krstnika.
Sonček krasi zvonik, čakam pa noče malo višje na vrh križa. Tudi tako je lepo.
Še na mostu se malo ustavim in v Ukanc pogledam. Turisti spodaj splašijo jato rac, da frfotaje odletijo nad gladino jezera.
Na drugem koncu mostu vidim oznake za Juliana trail. Potem jih ni več. K štirim srčnim možem stopim, našim prvopristopnikom na Triglav. Veliko je turistov v tem koncu Bohinja.
Kravca mi je znana IB, notri grem vprašam za nadaljevanje poti. Baje je zunaj ne vidim je.
Gledam traso na telefonu, navzgor moram, tudi po opisu je tako. Pogrešam palici. Naselja hiš Ribčevega Laza niso tako blizu.
Lepe hiške se vrstijo, še konjenike srečam. So pa Bohinjci pravi, ob robu ceste na drevesih ali potemnelih smerokazih imajo oznake, za Juliana trail.
Nordijski center, mimo skakalnic v Polju me nese korak. Prvič jih vidim.
Narava je čudovita vso pot jo občudujem. Ko korak prosto ubira pot se šele zaveš, kako v lepi deželi živimo.
Pridem do klopce z oznakami in naredim si počitek. Kako paše, še malo prigriznem, da si naberem moči.
Dva mladca prideta mimo z nahrbtniki. Tudi onadva ubirata pot, Juliana trail. Spustim se navzdol
Dve pohodnici mi gresta naproti, pa ju vprašam, če sem že blizu Boh. Bistrice. Izvem, da je za ovinkom že pekarna. Komentirata moji palici, jih nima vsak.
Imam srečo in to dvakrat. Takoj pripelje avtobus in v Lescah se samo presedem za Jesenice. Krasna tura kar malo naporna sem mislila, da poteka bolj po ravnini. Pa je speljana še lepše, le težko ji je slediti. Po GPS sem prehodila 17.00 km in naredila okoli 230 višincev.
Lepo je bilo in sedma etapa Juliana trail je za mano..
To ključ je, pravi ključ,
od vseh vrat sveta.
Naj srečen bo, kdor ga ima!
/ Janez Medvešek - En sončen doberdan/
Ni komentarjev:
Objavite komentar