Na Luknjo greva

 Na Luknjo greva...

Sonce sije na sive robove,

 ki jih poljublja jutranji hlad,

te sive, ostrine, te proste vrhove,

te imam rad . 

/ Srečko Kosovel/

 Blanka gre z mano. Že dalj časa razmišljam o tej Luknji. Le dvakrat sem bila tam in obakrat po temi. Prvič, ko smo šli na  Bovški Gamsovec in  drugič, ko smo plezali po Bambergovi čez Plemenice na Triglav.. Parkirišče v Vratih je skoraj polno, ko začneva.

 Rampa je zaprta in tudi ob povratku je.. Mimo Šlajmerjevega doma, lepo je prenovljen.

 Kapelica sv. Cirila in Metoda je ob strani in  Aljažev dom je pred nama. 

Triglavska severna stena je čudovita. Iščeva Sfingo v steni, pa je šele doma najdem, ko gledam slike na spletu.

 Na sredini  skalovja  sta dve bolj dolgi kockasti skali,  na desni je ob robu zgoraj  obraz Sfinge.. Težko se opazi, če ne veš  kje iskati.

 Sonček že riše globoke sence. 

Drugačen je pogled s te strani na  ostenja vrhov. Le sklepam lahko, kateri gori pripada kakšen vrh. Je zanimiva ta pot, čeprav je Luknja le sleme, prehod za izhodišča v več smeri: Trento, Triglav, Bovški Gamsovec, Kriške in še veliko vrhov. Uživava po potki, ki je čisto visokogorska, gore na levi in gore na desni.  Je pa strmo prav malo se  spomnim. Le bivaka  nekje na levi, pa še tega ne vidiva.  Oznaki,  za pot čez Prag in Luknjo, iščeva potko. 

Sliši se šumenje Bistrice. Po tej poti smo takrat sestopili in se pri vodi oddahnili, vsaj  jaz sem se.. Luknja se že vidi in melišče tudi, le  daleč je. 

Pogled nazaj. 

 Narediva si počitek pred strmim kolovozom. Malo se oblečem in rokavice nataknem,  mraz je.

 Nadaljujeva v strmino, grmovje se redči in opazujeva melišče. Sonček leze izza gore,  ujamem ga v objektiv. 

 Luknja in melišče.

 Gledava mlad par, ona se zelo  počasi spušča. Bova že, če bova prišli gor bova tudi dol, saj se nama ne mudi, komentirava njen sestop.. Ubirava korake po cik cak potki, proti stenam skalovja. 

  Srček za vas..

 Od Kepe, Gubna, Kurjekov, Dovške Babe, Hruščanskega vrha, se kažejo obrisi v Karavankah.

Melišče res ni prijetno za hodit, toda palici pomagata.  Kažipoti na Luknji se že vidijo.

 Hitro se strinjava, da greva do Luknje.. Varovala ob skalovju so v veliko pomoč. Blanka se že vzpenja,  jaz fotkam. 

 Meter pred koncem zajle sta desno v skalovju dva klina. Blanka se vzpenja do konca in potem ni  prijema za roke, le pesek pod nogami. Tudi po skalovju je pesek  pa je vseeno pot  lažja.  Na vrhu sva, najraje bi zatulila naglas. Na Luknji sva.. 

 Nisva sami, skupina mladcev se odpravlja proti Zadnjici. Še en par sedi in malica in na spodnji potki  je pohodnik. Vsedeva se na zgornjo stezico in zadovoljni obe, uživava v malici in razgledih. Par se kmalu odpravi proti  vrhu travnatega pobočja in sedlo je prazno. 

 Razgledi na drugo stran Luknje.

 Bambergova  čez Plemenice, še zajle vidim.

 Počasi se odpraviva  navzdol. Blanka hodi za menoj in dosti hitro sva pri koncu zajl. Potem previdno sestopava in si pomagava s palicami. Brez problemov sva z melišča le stopati moraš na pete. Za demonstracijo je poskrbel pohodnik, ki je drsal navzdol po melišču.

 Še pogled proti Luknji, smerokazi  se kmalu ne vidijo več. Zvonček prijetno cinglja. "Adijo Luknja", ji pomaham v slovo.,

Pot navzdol  že poznava. Še dva gresta le do Luknje. 

 

Stenar

Počitek na prijetnem sončku. Paše, ko postanejo noge že malo mlahave. Korak je takoj bolj stabilen. Še vedno gledam  kje je bivak, ne vidim ga. Pa je, le po spodnji potki bi morali iti, pa nisva vedeli kam vodi.  Ni važno, na Luknji  sva bili. Še na misel mi ni prišlo, da bi se povzpela na vrh travnatega pobočja, mi je kar malo žal   Srček pod Sfingo.

Majhni ptički z oranžnim repom se preganjajo, zelo so živahni. Šmarnice so, je povedala Mari.

 Bistrica  šumi, velikokrat ponikne.

Jesen, jesen je že prišla v deželo našo.

 Še mimo oznak, smejiva se časom napisanih  za Luknjo,  za naju ne veljajo.

 Greva mimo Klina, spomenika padlim partizanom, gornikom. 

 

 Gore, lepe so..

Ni dosti obiska pri Aljaževem domu, še mimo kapelice, Šlajmerjevega doma in sva pri avtu. 

   Po GPS sva prehodili dobrih 10.00 km in naredili okoli 800 m višincev. 

Lepo so  narisani  vzponi na Triglav, v knjigi Tineta Miheliča - severni pristopi.

 Luknja, za naju prava visokogorska tura, tudi pristop in teren je tak..

 Lepo je bilo!.

Sreča ni v izpolnitvi cilja,

ampak v sledenju sanjam! 

/ R. Messner/

 Opis poti:https://www.hribi.net/gora/luknja/1/197