ponedeljek, 27. maj 2019

Po oznakah rumenih školjk - Od Bleda do Krnice

Pa grem še enkrat po Jakobovi poti, ista pot pa vendar vsakih drugačna.


 Bled, Poljšica, Poglejska cerkev, Gorje, Grabče, Krnica, po oznakah rumenih školjk.


Rada naredim še komu veselje in z menoj  gre tudi Blanka. Začneva pri Unionu in se spustiva proti najinem zaključku prejšnjega potepanja.



 Jutro je krasno in grad obdan z zelenjem je čudovit.



 Vse se ogleduje  na jezerski gladini. Kdo je lepši, zviška pogleduje grad na skali. Še otoček se pridruži in cerkev sv. Martina. Sonce pa vse prijazno boža in oblački se podijo in vsak kotiček Bleda je čudovit.





 Zadaj za hotelom se podava na potko ob pomolu. Razgledi čudoviti, vročine še nobene, sprehajalcev malo in potepanje je krasno.



 Proti cerkvi sv. Martina vodi Jakobova pot.


 Rdečerepi ptiček se greje na škarpi.



 Cerkev je zaklenjena in ne moreva pokukati v notranjost. Nadaljujeva po oznakah, 
hodiva po zgornji poti.


 Pod nama v zelenju žalostno propada Riklijeva vila. Nekaj delajo na cesti, pa ni težav priti mimo. Otoček se razkazuje, čolni so pripravljeni, da popeljejo obiskovalce v cerkev Marijinega Vnebovzetja in do zvončka želja. 



Vse je obdano z zelenjem in pogled je čudovit. Spomenik že vidiva in kmalu sva pri njem.
Mihajlo Pupin, zaslužen mož za naš lepi Bled....



 Čakajo naju stopnice in postaja vroče. 




Prispeva do železniške postaje in nadaljujeva skozi drevored.



Pod podvozom žel. proge in potem desno mimo lepih hiš. Bambi je še vedno na verigi, 
proti Poljšici greva.


 Potka zavije pri Jakobovi oznaki desno v gozd. 


Polno zelenja je povsod. Šmarnice dišijo in  čemaž  cveti. Nad Stolom se podijo beli oblački.





 Vonjavam se pridruži še pokošena trava.


 Lepa je narava tu okoli, cerkvice posejane po hribčkih in vasice okoli njih.
 Klepetava, opazujeva  in zgrešiva stezo in oznake..
 Malo greva naokrog in čez dvorišče domačije in sva pri kapelici.


  Sledi popravni  po zgrešeni stezici.. 


Kakšen meter več ne škodi, se smejiva  in nadaljujeva za ograjo. 



Skozi Poljšico ubirava korake in se spuščava po klancu.




 Župnijska  cerkev svetega Jurija v Gorjah je že čisto blizu, pa se spomnim na Poglejsko cerkev. 




 Opis poti imam s seboj, pa Blanka ve zanjo čeprav še ni bila tam.  Obrneva in nadaljujeva proti info tablam za Poglejsko cerkev in Riklijevo pot..



Voda, zrak in sonce, je bilo Riklijevo pravilo.

Voda nam nudi veselje,
še višje nad tem je zrak,
na vrhu vsega pa je luč.
/Arnold Rikli/


 Stezica vodi  pod  tablami. 


Jama, velik skalni spodmol se pokaže, ko prideva tja. Tudi sem sva imeli še namen bučka moja,
 pa se ni izšlo.


  Za plezališče je opremljeno. Saj kot netopirji visijo s stropa, dobri so.


 Klopce so v Poglejski cerkvi in narediva si malico. 


 Opazujeva  pokrajino zunaj, lepo je tukaj.




 Nadaljujeva po cesti proti cerkvi. 



Še Triglav se vidi, pa Rjavina in Debela peč.


Tudi  Karavanke so vso pot na ogled: Belščica, Stol,  Begunjščica.




Gledam rože  in se ustaviva  pri moji sošolki. Ja, luštno je tole potepanje.
 Še v cerkev pogledava, odprta je. 






Nadaljujeva mimo oznak na ograji vrtca in v klanec mimo  šole.



 Pa sva na "Dohbrdu" in spustiva se proti Grabčem.


 Mimo Grajskega mlina in čez most. 


Zanimivo znamenje stoji v reki Radovni.


Lepe so hiše, urejene.



  Pri jezu se malo zadrživa, 


potem nadaljujeva proti Krnici. 


Table za Zg. Radovno so že na ogled in najlepši jez tudi.


Res je lepo v tem koncu, pa se otroci nismo tega zavedali. Kočevnik je ves zelen, skale so komaj vidne.


 Ubirava  korake  proti domači hiši. 
 Po GPS sva prehodili 10.00 km, hodili s postanki 4.10 ure in naredili okoli  200 m višincev.  



Zvonček se oglaša, ko me premetava po cesti čez Poljane.
Lepo potepanje po Jakobovi poti.

 Mladost mine,
toda ostane lahko mladostna svežina,
če človek zajema iz notranjega,
 duhovnega vira
večne mladosti...
/ Avtor neznan/

2 komentarja: