Gorska lepotica Radovna - Soteska Vintgar

Misliti hočem kot misli reka,

teči od izvira do izliva

kot ona, ki med bregove ujeta

nikoli ista in zmeraj živa

odteka v večnost

in neprenehoma biva.

Pri pokopališču na Bl Dobravi  pustim avto in se podam po cesti zadaj. 

Hom je  temačen, sonce še dremucka nekje nad oblaki. 

Slap Šum je bučen in voda prši naokoli. Meglice ga ovijajo in se plazijo po skalovju.

 Ob 8.00 uri odprejo vrata v sotesko. Vstopnina je 10.00 €, lahko pa se včlanite za isto ceno. Potem večkrat obiščete galerije in uživate v pogledih na zeleno, med skale ujeto reko Radovno.

 Tako naredim tudi sama.  Prijazni mladenki Ceca in Anja že pospravljata robo.

 Veliko obiska pričakujeta za vikend. Pogled z mostička na slap je čudovit.

 Ceca in Anja vabita.

 Mimo jeza in kamnitega železniškega mosta  je vse mokro. 

Šprica daleč naokoli. Trenutno ni drenja, ko ubiram korake po mostičkih.

Vrata v čudovito potepanje so odprta. 

Včasih zakrita z zelenim ogrinjalom,

 se vsa lepa, na trenutke besna, pa zopet vsa nebogljena  preliva zelena Radovna. 

Strmo se vzpenjajo poraščene skale Homa in Boršta.

 Beli mehurčki se dvigajo in spuščajo, nad obarvanimi z mahom poraščenimi skalami.

 Brzijo v tolmunčke, se spuščajo v slapovih, ki se prelivajo med kamenjem in drvijo proti ŠUMU.

  Ljudje že prihajajo, za avtobus jih je. Z druge strani so prišli. 

Klopci pri Jakobu Žumru samevata.

  Zopet sem sama in soteska je vsa moja.

 Fotografiram, gledam  jezdeca na konju,

figure  na ogromnih  skalah in uživam. 

Veliko novih kovinskih opornikov je pod mostički. 

 Ponekod na široko drugje bolj ozko, se šopiri reka Radovna.

Pogled nazaj in pogled naprej, povsod je lepo. Še nekdo opazuje deročo reko in ne ve kaj bi....

Križ poslikam, mogoče je tam z razlogom..

Čmrlj brenči na cvetu.

Vse dosegljivo spodjeda

in nosi s sabo, umiva in spira

zablode časa, zagate dedov,

zaupanje vnukov, nevero,

zanos in zasluge in vse umirja

na pravo mero.

 Kmalu sem pri drugih vratih.

  Reka se umiri,  struga postane bolj tesna.

 Ponekod se še malo razjezi in pot skozi sotesko Vintgar se zaključi.

 Vračam se po zgornji poti, čez Strmo stran.

 Rožice cvetijo ob poti 

in kosmata bučka privohlja nasproti.

 Spomni me nate Ira moja, tudi midve sva že ubirali to pot.

  Lepa je potka obdana z zelenjem. 

Kapelica Lurške matere božje, je malo pred Bl. Dobravo.

 V nadaljevanju proti vasi je pot označena, z rumenimi pikami. 

 Skozi vas grem in slikam stare hiše. 

V njih so živeli ljudje, ki sem jih poznala. Veliko je novih,  pa  niso tako zanimive. 

Oblaki se podijo po nebu in rišejo krasne motive.

 Nad Stolom se zgrinjajo temne sile.
Še zvonček potresem, pa čez travnik jo uberem in sem  pri avtu.. 

Po GPS sem prehodila 7.00 km, hodila 2.15 uri in naredila okoli 250 m višincev.

Lep izlet!

Od izvira do izliva

in ne pozabiti kako so lepa

naročja vrb kamor skriva,

pesmice veter

in obzorja nedosegljiva.

/Tone Pavček/

Soteska Vintgar