Jerebikovec, me že kar dolgo ni bilo na tem vrhu.
Nad Mojstrano in Radovno se bahavo razkazuje z lepimi razgledi.
Začneva s sestro v jutranjem hladu. Gore so še zaspane in tudi na parkirišču je vse temačno.
Malo pogledam na potko, vem da so že šli gor po tem zadnjem snegu. Stezica se že na začetku požene naravnost v strmino. Šele na razglednem grebenčku se malo oddahnem.
Ko pogled uide na hiške spodaj in zasneženo Kepo.
Tudi začetna snežna odeja se počasi debeli. Potem se stezica v okljukih vzpenja naprej. Še vedno gre navzgor, je pa lažje.
Strmina poskrbi, da postane vroče in oblačila romajo v nahrbtnik. Pri spomeniku padlim partizanom se prične bela pravljica. Le sončku še ni uspelo.
Smreke na opuščeni planini Mežakla kažejo svojo lepo zimsko podobo.
Ozka je stezica, da opletam po njej. Poleg nje pa smreke na debelo odete v bele obleke.
Višje gori se je drevje že otreslo beline. Kratek, skoraj ravni odsek poti do Tilčevega rovta uživava. Tam vso belino ozaljša še sonce. Kristalčki se bleščijo.
Uživam v teh krasnih pogledih. Še pol ure piše na tabli.
Pa vem, da pri meni traja malo dlje. Sem preveč zvedave sorte. Sneg je uhojen, na strmih koncih pa spihan in pomrznjen.
Na grebenčku malo popihlja.
Skozi sušce se že kažejo: Luknja peč, Rjavina, Rž, Triglav, Vrbančki.
Marjana je že nekje zgoraj, jaz imam še kar nekaj vzpona. Sonček me spremlja, nagajivo mežika skozi drevje, ko občudujem vrhove.
Še Staničev dom se vidi.
Pa sem na vrhu Jerebikovca, 1593 metrov visokega balkončka.
Še postanek na začetku, tam se najlepše vidita grebena, ki ločujeta Krmo, Kot in Vrata. Tudi pogled na Karavanke je čudovit. Vse od Kepe pa do Stola je na ogled.
Lepo je na Jerebikovcu, le bivaka ni več.
Morda je pod snegom ali pa preperele deske ležijo kje po pobočju.
Le nova skrinjica z vpisno knjigo je tam.
Me pa že res nekaj časa ni bilo na vrhu.
Lepi so razgledi, gledam gore nad dolino Krme: Debela peč, Brdo,Viševnik, M. Draški, V. Draški, Tosc, Vernar.
Pa iz Kota in Vrat: Luknja peč, Rjavina, Triglav se skriva, Vrbančki, Cmir, Pihavec, Bovški Gamsovec, Stenar, Razor, Dolkova špica, Škrlatica, Oltar, Dovški križ,
pa Škrnatarica, Kukova špica, Špik,Vrtaški vrh.
Skoraj isti so razgledi na Španovem vrhu ob lepem vremenu. Le gore nad Krmo so manj vidne.
In na info tabli so napisana imena vrhov.
Med drevjem so na ogled tudi Kepa, Gubno pa vse do Stola. Kar dolgo se zadrživa z Marjano na vrhu, lepo je prav praznično.
Zanimiva je zadnja platnica v knjigi vpisov. Veliko tel. številk je za pomoč pri izgradnji novega bivaka, na Lojzev izziv.
Že samo klopca bi bila fajn. Tam na koncu s pogledom na imenitne sosede. Vse se da, če je le volja. Spustiva se navzdol.
Sonce naredi potko bolj prijazno. Za lažji sestop čez zglajene strmine imam dereze. Hitro sva na Tilčevem rovtu.
Sonce riše sence po stezici in kmalu sva mimo spomenika.
Noge so že malo majave ko sva na grebenčku. Še malo pa sva v dolini.
Po GPS sva prehodili 6.00 km, hodili s postankom 5.00 ur, in naredili 873 m višincev.
Krasen izlet, lepo je bilo.
Jutri ni nikoli obljubljen
pa če si mlad ali star,
in danes je lahko tvoja zadnja možnost,
da objameš svoje najdražje...
/Avtor neznan/
Ni komentarjev:
Objavite komentar