Najvišji v Karavankah - Stol

Sneg je zopet pobelil najvišji vrh v Karavankah.

 Gledam skozi okno zasneženo pobočje Stola in vedno bolj me vleče tja gor. Letos se mi je kar nekam izmuznil, prehitro gre vse naprej. Še Marjano pokličem pa se zmeniva. Imava še rezervo turo, če bo slučajno zjutraj preveč oblačno. Dobiva se v Završnici, preložim nahrbtnik in palice v Marjanin avto in že se peljeva proti Valvasorju. Grda je cesta, grebenasta, premetava naju na vse strani. Vse je še tiho skoraj tema je,  ko nadaljujeva skozi gmajno.

 Na melišču se že vidi prebujanje jutra po dolini in vrhovih Julijcev. 

Počasi se zablešči tudi Blejsko jezero. 

Le nad nama ni preveč obetavno. Na Prižnici so že prve zaplate snega, ki ne delajo težav.

 Le skale so mokre in drseče. Razgledi so lepi samo sončka ni.

 " Sonce" ga kličeva in malo pred  kočo se prebija s sivine okrogla belina. Ne uspeva mu najbolje. Piha veter in mrzlo je. 

Pri koči je mladenka, ki je že sestopila z vrha. 

Na Malem Stolu se malo razgledava, daleč se vidi po gorah in dolini. 

Še sonce  riše medle sence po snegu. Spustiva se proti sedlu snega je malo več. 

 Pristop na Stol pa je na ispihanih mestih kar malo nevaren za zdrs.

 Še stope ne morem delati, tako je trdo "Nazaj pa nataknem dereze", si mislim.

 Pa  zopet skale in sneg.  Kavke naju že čakajo.

 Na vrhu Stola, (2236) je prijetno brezvetrje na naši strani.

 Pri sosedih pa imajo prepih. Ogledava si gore na vse konce, razgledi so krasni.

Pomalicava in se spustiva  navzdol. Po grabnu greva, se že prej zmeniva. Še dva se vzpenjata, kratek klepet in nadaljujeva po snegu.

 Ta pa se je že toliko omehčal, da se mi delajo cokle na derezah. Ko sva spodaj se smejiva moji najnovejši modi visokih derez preden jih snamem. 

 So se vsaj malo prezračile, ko veselo bingljajo zadaj na nahrbtniku.

 Še nekaj se jih vzpenja.  Navzdol  gre malo hitreje še kamni so bolj suhi.  Gore je že zajela tista mlečna svetloba, ki ni najboljša za fotografiranje.

 Pri Valvasorju skočiva na kofe, pa ima gospodinja preveč gostov, ki še čakajo. 

Nama pa zmanjkuje časa, pa kdaj drugič in se odpeljeva proti dolini.

 Lep jesensko zimski  dan je za nama. 

 Po GPS sva prehodili 8,50 km, hodili s postanki 6.30 ur in naredili  1055 m višincev. 

Dober občutek.

" Uspeh pride takrat, ko se zavemo,

da so ovire samo izzivi, ki nam

pomagajo postati boljši."

/ Stephen Covey/

Opis poti