Srednji vrh - krožna pot....

Srednji vrh - gora med Stolom, Vrtačo in Begunjščico.

 

 

 

Malo pod Tinčkovo kočo mi uspe parkirati.

 

 

Izobraževalni center žal propada.

 

Tako sva zgodni, da nama še lunca sveti nad grebenom Begunjščice,

.

 Najina pot vodi naravnost, veliko je novih smerokazov, desno je odcep za Roblek..

 

 Na Smokuški planini je vedno lepo.

 

 

Rožic ob poti je nekam malo, običajno je junija bolj pisano.

 Še največ je ranjaka.

Pogled nazaj v dolino  je vedno lep.

 Pred nama  se že vidi koča pri izviru Završnice.

 

Na levo greva, mimo oznak za Stol.

 

Koča se hitro oddaljuje, je še zaprta, sva prezgodnji.

 

Sonček naju pozdravi, malo pred sedlom Šija.

 Nad Srednjo pečjo, Svačico, Stolom se kopičijo oblaki. Tudi nad Vrtačo ni dosti bolje.

 Zanimivo je opazovati stezice, ki so speljane po skalnatih pobočjih.

 

Pa sva na vrhu. Razgledi niso preveč obetavni.

 

 

Srednji vrh-1796 metrov visoko.

 Kače še spijo. Dobro sem pregledala okolico, preden sva začeli z malico.

 

 Opazim, da je greben na desno lepo prehoden.

Le pri zadnji skalni "prižnici" je potrebno malo več pazljivosti.

 

Pogled nazaj po grebenu proti Srednjemu vrhu.

 

Levo skozi ruševje je narejena nova pot,  je dobro označena.

Naravnost  je gruščasti del stare poti.

 

 Zopet sva na sedlu Šija. Danes greva čez Zagon, po tej skrivnostni poti,

 ki sem jo  lani zaman iskala  pri Tinčkovi koči. Nadaljujeva proti oznaki za Stol,

 ki je na levi poti. Upam, da prideva v dolino.

 

Do te hiške je pot zelo pogosto markirana, naprej proti dolini pa greva po občutku.

 Pot je večinoma kar dobro vidna.

 

 

Le čez  kamnite predele, je potrebno malo bolje pogledati.

 

Tudi kakšen osamljen možic se najde.

 

Pot se nekaj časa strmo spušča. Stezica se izgubi in hodiva po vlaki. Le ob strani je včasih še sled steze. Pogledujem nazaj in na nekaterih koncih je več poti. Prišli sva po "glavni".

 

 

Tudi tu sta dve poti, prišli sva po desni, malo širši potki. V nadaljevanju je  skoraj do konca vlaka.  

Črta na kamnu je edina oznaka, ki sem jo videla.

 Mimo vikendic  greva zopet po stezici.

 

Na najini desni je odcep za Valvasor.

 

Prišli sva nazaj točno tam, kjer sva začeli. Pri Tinčkovi koči, če je bila to pot čez Zagon, ali pa ne. Nikjer nisem videla lovske koče, ki naj bi bila nekje malo višje. Sedaj vem, če začnem spodaj moram  desno, mimo  vikendic in potem navzgor. Meni je lepša pot čez Smokuško planino, odprta z razgledi.

Ta čez Zagon je dobra za spust, saj si hitreje v dolini.

 

 

 

Zanimiva pot je za nama, lepo je bilo!