Črna prst...

Visokogorski botanični vrt...

Peljemo se skozi Bohinjsko Bistrico in mimo vasi Nemški Rovt.  Na parkirišču za Orožnovo kočo se prične naša pot.. 

 

 

 Že na samem začetku se široka, kamnita pot zelo strmo vzpenja. Pot po drči, ugotovimo kasneje. Nebo ni nič kaj privlačno, sivina, povsod zelo gosta megla.

 

 Od te vlage je tudi korak bolj težak.  Kmalu smo pri Orožnovi koči, ki uradno še ni odprta.

 

 

 So pa že tam in se pripravljajo na  planinsko  sezono. Potem se teren  odpre, postane bolj skalnato in vzpenjanje je takoj bolj prijetno.

 

 

 Ob poti so  tablice z imeni rož, samo  cvetja ni vedno  zraven. Je že ali pa bo šele cvetelo.   Črna prst je znana kot visokogorski botanični vrt. 

 

 

 Ko se megle malo razmaknejo se pokaže  Črna prst. Vedno več je cvetja.

 

 

 

 Izredno veliko je alpskega kosmatinca, ki s svojimi belimi cvetovi  krasi  skalna pobočja pod goro. Malo pred sedlom  se megla dvigne.

 

 

  Za trenutek se pokaže Triglav in zopet izgine. Se grejo skrivalnice... Kmalu bomo na vrhu, koča se že vidi, tudi ta še ni uradno  odprta.

 

 

 

Povzpnemo se mimo koče Zorka Jelinčiča, na višini 1844 metrov, proti vrhu. Povsod je polno velikih vreč. Razgledi so prav zanimivi. Megla se zajeda v  Julijce, le Spodnje bohinjske gore se lepo vidijo. Tudi Porezen se skriva v meglicah.

 

 

 Kratek počitek s pogledom na primorske vasice in odpravimo se nazaj v dolino.

 

 Navzdol gre vedno hitreje.  Hitro smo pri Orožnovi koči.

 

Megle je vedno manj. Še malo pa smo pri smerokazu.

Nekaj nas gre po spodnji poti, glavni za prevoz pa po drči.

 Ni potrebno dolgo čakati..

 Še na sladoled  in lep izlet je za nami.