Na Mrežce greva z Blanko in na Lipanski vrh.
Vrhova sta si blizu, le med njima je skalnat prehod, ki malo popestri pot.
Obljuba dela dolg, prvič gre na ta vrhova in vreme je pravo za najin potep. Sonce se že svetlika skozi drevje, ko začneva Pri Rupah.
Polagoma se vzpenjava in kmalu sva na zgornji poti.
Še malo in pred nama je s soncem obsijana planina Lipanca. Opazujeva greben,
kamor naju vodi pot.
Nekaj modrega je za Blejsko kočo.
Modre zaščite pred soncem, na planini, pa tako lepa narava...To pa še nisem videla.
Vzpenjava se po strmi poti. Kmalu je odcep za Rudno polje. Najina pot pa se vzpenja.
Postaja vroče.
Kmalu sva na planoti, kjer se pokažejo prve gore.
Potem je še bolj zanimivo in lepo. Hodiva, gledava in klepetava.
Najin Debeli vrh nad Lipanco je čisto blizu.
Lepo se vidijo bližnji vrhovi, tisti bolj daleč se skrivajo v meglicah.
Hitro sva na Mrežcah, 1965 metrov visoko.
Čas je za malico, preden se spustiva bo bolj pestri poti. Okrepčava se in nadaljujeva..Strmo se spušča stezica in na drugi strani vzpenja po skalovju. Poda mi palice, da bo prijem bolj varen.
V pomoč je nekaj varoval. Korak pod gruščem in prstjo hitro zdrsne po svoje
Da so to Lipanska vrata, je nekdo napisal na spletu. Dol sva že prišli, sedaj pa še po drugi strani navzgor. Je kar pestro.
Tudi to nama brez težav uspe.
In pred nama je Lipanski vrh, 1974 m visoko.
Kažem ji potko in skalovje, ki naju še čaka..
Na Mrežcah so že obiskovalci.
Spustiva se v sedlo.
Na pečinah so oznake na desno, za Debelo peč in Krmo.
Tudi čez skalovje vodi pot, toda ne za naju, ubereva jo po spodnji stezici.
Pa sva zopet v skalovju.
Varovala in skale, kar dolg skalnati graben je do vrha.
Rada hodi Blanka, na obrazu se vidi, da uživa.
Na vrhu sva. Za nama prihiti mladenka,
naredi eno skupno in odbrzi naprej.
Spustiva se navzdol, pogledujeva proti Brdu in pred nama so smerokazi. Iz Krme vodi pot, dva pohodnika sta prišla po njej. Smerokazi so tu in po opisu Lipanska vrata, 1898 m visoko.
Je več različnih mnenj o Lipanskih vratih.
Je več različnih mnenj o Lipanskih vratih.
Še malo po stezi in spustiva se navzdol, proti planini Lipanca.
Rožic ob poti je bolj malo, v zraku se čuti jesen.
Veliko jih srečava, ki se vzpenjajo. Na Lipanci še pogled na vrhova in najino prehojeno pot.
Potem pa veselo navzdol in kmalu sva pri avtu.
Po GPS sva prehodili 9.00 km, hodili s postankom 5.35 ure in naredili okoli 700 m višincev.
Luštna krožna pot je za nama, pa še malo varoval je popestrilo pot..
Planine visoke
spomine globoke
ve v duši budite otožni.
Oh, lepi spomini so tisti,
kot vaši potoki mi čisti,
spomini veseli, pobožni,
spomini na prošla so leta,
na dneve mladostnega cveta,
oj, lepi ste in vabljivi!
Ob vas se srce mi še enkrat oživi,
še enkrat mi pesem iz prsi prikipi...
/ F.S. Finžgar./
