Letovanje na otoku Pag-u

Letovanje na otoku Pag-u...

Srce človeka je kot morje, ima svoje nevihte, ima plimo in oseko in v svojih globinah ima tudi svoje bisere./ Vincent van Gogh

Že četrto leto nam Marjan, predsednik DU Jav. Kor. Bela uredi krasno letovanje. In to vsakič na drugem otoku.

Sončno jutro nas pozdravi že kmalu, ko se posedemo v avtobus. Malo zamišljeni se ustavimo na obveznem kofetku in drugih nujnih opravilih.

i>Pod vročim soncem kamen žari, kjer otok Pag v tišini stoji. Bela čipka valov se v pesek lovi, ko sol in veter rišeta sledi.

Nekaj bežečiš fotk med vožnjo. Morje, smo včasih zavpili na Črnem Kalu, ko se je pokazala mogočna modrina, ki nas je vedno znova navdušila.

Čez znani paški most peljemo, ki je celino z otokom povezal leta 1968. Za trenutek se ustavimo, da si ga pobliže ogledamo. Paški most je armiranobetonski ločni most, ki povezuje otok Pag s celino preko Ljubačkih vrat v Zadrski županiji.

"Generacijo moja,"me spreletavajo misli. Morje že od nekdaj buri domišljijo in vzbuja globoka čustva pri ljudeh po vsem svetu. Njegova neskončna prostranost, nenehno spreminjajoča se narava in neizmerna moč so viri navdiha že stoletja. Ne glede ali zremo v mirno gladino ob zori ali poslušamo divjanje valov med nevihto, butanje valov v čeri ali obalo.

Uspe mi skoraj skupinska fotka, za spomin. Življenje brzi vedno hitreje, danes si in jutri te lahko že ni. Lepi so motivi okoli paškega mosta, skale in morje, ki v nas prebudi občutek spoštovanja, melanholije in radosti. Paški most se je odprl 17. novembra 1968. Most je dolg 301 in širok 9 metrov. Razpon loka je 193 metrov.

Naslednja postaja je hotel Meridijan, tam bo naše dopustniško domovanje. Za želodčke pa bomo poskrbeli v stavbi čez cesto. Tudi obala je blizu, lepo.

Mesto Pag, ki je geografsko umeščen tam nekje v sredino tega istoimenskega otoka, leži na jugovzhodni obali Paškega zaliva, na področju kjer morje prehaja v plitek zaliv, v “slano jezero” imenovano tudi Paške soline.

Poleg turizma, ki je že nekaj desetletij najpomembnejša gospodarska panoga v mestu in na otoku samem (leta 1968 je bil zgrajen prvi večji hotel), proizvodnje soli (to je bila stoletja najpomembnejša gospodarska veja na celotnem otoku; se prebivalstvo ukvarja tudi s prirejo ovac (slavni paški sir in jagnjetina), vinogradništvom (paška žutica) in ribolovom.

Veliko zanimivega se dogaja naši skupini. Animatorke Relaks-a skrbijo za smeh in zabavo in veliko je sodelujočih. Gledalci pa uživamo.

Noben večji hrvaški otok ni izpostavljen tako silovitim udarom burje kot Pag. Veter, ki piha čez Velebitski kanal, nosi s seboj slano meglico, ki pada na pašnike in tako orošena trava je odlična hrana ovcam. Od tod izvirajo znani paški prehrambeni izdelki, kot so: paški sir, paški pršut in paška jagnetina.

Pogled z obale je čudovit. Dolge verige skalovja, hiš in neskončno morje, ki se leketajoče spreminja.

Na Pagu se nebo in morje srečata, v objemu sonca, ki v zlato se odeta. Valovi šepetajo pesem davnih dni, ko veter med čipkami se lahkotno vrti.

Z Blanko in bratom Milanom naredmo kratek sprehod ob promenadni cesti. Čudovite vile, apartmaji, dolga obala in morje, ki se včasih nežno, pa zopet močneje zaganja v čeri. Redki čolni se lahno pozibavajo na vodi. Zanimiva je pozidava, opazujem skalovje obdano z zidom.

Sonce zahaja. Čakam trenutek, ko skalovje zažari, lepo je. Barve so čudovite, zlato se prepleta in morje žari.

Skozi kamen in burjo, v daljavi žari, kjer se morje s soncem na obzorju zlati. Beli kamen se spušča v globino modrino, Pag nam riše v srce vso poletno toplino.

Zvečer se odpravimo proti mestu. Velike in manjše ladje se rahlo pozibavajo na morju. Luka, ladje, napis na steni in sonce zahaja za skalovje. Trenutki za dušo.

Obala zjutraj je sveža in jutranje razmigavanje sledi. Valovi se nežno zaletavajo v varovalni zid. Prvi kopalci se že vračajo.

Plaža, ležalniki in marele, ki jih postavlja Ivica, zadolžen za red.

Brez marel je na tej plaži težko vzdržati, sonce pripeka z vso močjo. Utrinki našega lenarjenja na plaži.

Popoldne se z bratom in Blanko odpravimo v mesto. Iščemo sladoled. Cvetja je bolj malo. Staro obzidje obnavljajo.

Slaščičarna je tik ob morju in le malo stran od glavnega trga mesta Pag. Dober je sladoled in to ponavljamo vsak dan, kljub vročini. Dobra hladna osvežitev.

Potem pa na plažo in v morje. Nevenka se sprehaja po srebrni cesti, lepi so utrinki lesketajočih zvezdic na širnem morju.

Opazujem oblačke, ki zlatijo izza grebena. Lepo mesto je Pag in hiše so posejane daleč ob obali.

Vedno znova se vračamo. Velike ladje so zasidrane v pristanu, ko prečimo most. Soline in muzej je pred nami. Skale (kamniti bloki) in skulptura pred Muzejom solinarstva (Stalna razstava solarstva) v mestu Pag predstavljajo poklon težkemu delu solinarjev in bogati tisočletni tradiciji pridelave paškega »belega zlata«. Osrednja skulptura prikazuje tradicionalnega paškega solarja, ki z ustreznim lesenim orodjem zajema in odlaga kristalizirano sol.

Sol na laseh in vonj po sivki v zraku, kjer sonce riše zlato sled na vsakem koraku. Otok tisočerih zgodb, samotnih zalivov, kjer vsak sončni zahod je kot delček sanj.

Visoko na hribu se vidi oddajnik, prevroča je pot do njega in se raje držimo obale..Čudoviti oblaki so na nebu..

Vedno je lepo in počasi se vračamo v hotel. Še deklici s Havajev sta nas prišli zabavat.

Vsak večer ponovimo zgodbo, tudi ježki so v plitvinah morja. V našem zalivu jih ni. Turisti se zabavajo vsak po svoje. Še nekaj znanih srečamo.

Obiščemo tudi 15. mednarodni festival čipk, ki se dogaja zvečer na glavnem trgu. Ob najbolj znani cerkvi Marijinega vnebovzetja. Odprta je tudi razstava čipk.

Unikatna vrednota paške čipke, je tudi zaščitni znak prepoznavnosti otoka Pag; čipkarska šola je bila ustanovljena leta 1906.

Mladina pleše in jih fotkam, ko zapustijo prizorišče.

Na programu je tudi dalmatinska klapa Sol in si tudi to ogledamo, pa ne do konca. Naše dame so v posebni loži, da imajo boljši pogled.

Minevajo dnevi in čas je za odhod. Pokukam v našo jedilnico, prazna. - Tu je prava Mizica pogrni se. Vse je na razpolago, kar ti srce poželi. Za lakoto in žejo je poskrbljeno in to vse dni.

Tudi plaža je prazna in terasa, stoli v recepciji samevajo in Ivica pravi, da nas bo pogrešal.

Odhajamo. Še ključe oddamo, naložimo prtljago in napolnimo avtobus. Pomahamo hotelu v slovo in se odpeljemo proti domu. /Podatki so s spleta./ Uživajte tudi tudi tisti, ki niste mogli z nami. Lepo, lepo je bilo.