sreda, 10. junij 2026

Izlet na Pohorje zeleno

Izlet na Pohorje zeleno...
"Slovenija, moja dežela, si lepa, ponosna povsod. Če Pohorja ne bi imela, bila bi brez pravih lepot."
Hotel Zarja je naš začetni in končni cilj. Avtobus je poln saj naš Marjan, predsednik DU Jav. Kor. Bela organizira vedno prijetne izlete in temu primeren je tudi obisk.
Pred nami je velik hotel Zarja v čudovitem naravnem okolju in krasijo ga rože, povsod jih je polno. Pridruži se vodič Miro in nam razlaga pomembne stvari teh krajev.
Potem se povzpnemo po stopnicah na teraso. Nasmejani obrazi povedo vse.
Posedemo se ob mizah in čakamo toplo malico, ričet.
In potepanje se začne, gremo na avtobus in se odpeljemo proti Framskemu slapu- Skalca.
Miro nam razlaga stare zgodbice, ki romajo iz roda v rod.. Sonce riše čudovite sence po cesti in stezi, ko se spuščamo navzdol.
Podamo se na pestro pot, kjer nas preizkušajo koraki mimo mlinčka na Framskem potoku.
Leseni mostiček nas vabi naprej in gozd nam odpira svoj zeleni raj. Lepo je.
Pod nami se že sliši Framski slap- Skalca. Previdno sestopamo do njega. Slap Skalce (Skalca) ali Framski slap je 16 metrov visok slap na Framskem potoku v bližini naselji Hočkega in Slivniškega Pohorja v občini Hoče - Slivnica v Sloveniji. Leži na nadmorski višini 930 m. Slap Skalce je znan tudi kot Framski slap, saj ga napajajo vode Framskega potoka, ki izvira na Slivniškem Pohorju na višini 1100 m v bližini Kagerjevega doma.
Slap Skalca...Voda se preliva čez skalo in se zliva v tolmunček na bleščeče kamenje in šumeče nadaljuje svojo pod pod mostičkom in proti dolini.
Vzpon po drugi strani je še bolj pester. Pod nami slap veselo šumi a srce se avanture nič ne boji. Ko skala spolzi, ograja in jeklenica ob poti stoji. Trden oprijem in varen korak in zajla ponudi oporo na vsak znak, če kdo se boji. Nazaj gremo skupaj, z nasmehom na obrazu, vsi polni moči, kljub letom in času, ki prehitro beži..
Strmina je kratka toda strma.
Krasen dan imamo in med samim zelenjem smo, čudovito je Pohorje zeleno.
Poslušamo vodiča, veliko zanimivega izvemo.
"Tam gori pod gozdom, kjer šumi samotno, se duša spočije in najde lepoto. Zelena prostranstva, pohorski mir, človeku podarijo moči in navdih."
V poročnem stilu s tančico in srčki se predstavijo malo mlajši in malo starejši pari, ki jim mladost in leta niso ovira za skupna potepanja. Ljubezen nikoli ne umre, če ne gori pa tli.
Še malo sprehoda in smo pri cerkvi sv. Bolfenka. Ogledamo si jo s ceste.
Cerkev sv. Bolfenka na Pohorju je doživela skozi stoletja mnogo sprememb. V njeni neposredni bližini je tekla ob gorskem hrbtu že prazgodovinska pot, kar dokazujejo gomile, poštelski okopi, pohorska livarna in druge najdbe vse do sv. Areha. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1501 na mestu, kjer je pred tem zelo verjetno že stala manjša kapela. Prvi pisni dokumenti o začetku gradnje objekta na tem mestu sodijo namreč v leto 1291. Cerkev je zgradil Wolfgang Herzenskraft Limbuški v takrat značilnem nemškem poznogotskem stilu.
Areh ni samostojen gorski vrh, temveč čudovita planinska ravnina na višini 1250 metrov. Velja za osrednje turistično, športno in zgodovinsko središče Ruškega Pohorja. Sledi še malo sprehoda skozi gmajno. Ob zgornji postaji Pohorske vzpenjače v neposredni bližini smučišča je razgled na mesto Maribor. Tisti ta žejni in lačni pa si lahko postrežejo v bifeju. Tudi sladoled paše.
Potem se odpeljemo nazaj v naš hotel Zarja. Tam nam postrežejo s piknik kosilom. Vsakega po malo in dobro je. Imamo se fajn. Predsednik Marjan pa se sladka s posebnim sladoledom s smetano, darilo hiše.
Veselih obrazov in dobre volje zapustimo teraso in se odpeljemo proti domu. Podatki so s spleta. Malce utrujeni a ponosni se vračamo nazaj. Lepo je bilo.
"Pohorje tiho v megli se budi, zeleni gozdovi, skrivnostne poti. Kdor enkrat te začuti in tvoj gaj, ta vedno znova vrača se v ta kraj."

Ni komentarjev:

Objavite komentar