torek, 3. marec 2026

Potepanje po GBP in meliščih

Potepanje po grebenu in Jalnovih meleh, na zadnjega svečana dan...
Mlado cvetje, ptičji spevi, vroča srca, sončni dnevi, blesk v očeh… ja, prav zares – pomlad je predogled nebes. /Andreja Šuštar/
Zdenka gre z mano in skupaj ubirava korake po grebenu. Težko si je zamisliti kako skalnat in lep je balkon nad "Kašarijo," če ga opazuješ s ceste..
Parkirava v Završnici in si vzameva pet ur časa. Jezero se blešči v jutranjem soncu.
Sprehodiva se čez most in ptički nama žvrgolijo o pomladi in ljubezni. Pri prvi oznaki za Mali vrh jo ubereva navzgor. Potka je lepa, krasijo jo kurjice in drobno zelenje.
Pačasi se vzpenjava, vmes kakšno rečeva in kmalu sva pod vrhom grebena.
Pa sva, prvi razgledi očarajo Zdenko. Le malo stran od Lipja prideva na greben.
Nadaljujeva po stezicah in pogledujeva proti vasicam. Vse polno je še zelenega resja. Na kašnem bolj sončnem kraju že rdeči. Drevesa so še gola, tudi grmičevje ni ozelenelo.
Skozi veje opazujeva jezero v Završnici. Blejsko jezero in grad sta že v rahlih meglicah. Enorogec straši Zdenko pa gre mirno mimo njega.
Tudi proti Mežakli in Jesenicam se odpirajo razgledi. Vedno lepše postaja. Ves čas pa naju opazuje Stol z Belščico, Vajnežem vse do Malega vrha, ki se počasi izgublja v daljavi.
Jasa v dolini je vsa sijoča. Po vasicah malo pogledava in ugotavljava čigava je kakšna hiša. Srečava pohodnico s pasjo bučko. Hitro se malo pocrkljava.
Krasne panorame so na vse strani. Hodiva po mahu, pa zopet po skalah. Oprijemava se dreves in preizkušava trdnost skala. Hom in Boršt nad Blejsko Dobravo sta blizu na pogled. Srček se skriva in čaka tiste, ki jim privabi nasmeh na obraz. Zvončka se prijetno oglašata.
Postaja nama vroče, sva že mimo Brinja in kmalu sva v sedlu Veža. Odcep za cerkev sv. Lovrenca in nadaljevanje proti Gosjaku. Sliši se helikopter, ki preletava cesto proti smokuški planini. Tudi vidiva ga. Nekaj se je zgodilo, ugibava.
Vprašam, če hoče tri ali pet ur hoje. Pa reče naj se odločim sama, če zmorem jaz bo tudi ona. In greva na daljšo potepanje.
Še malo vzpetine in sva na Malem vrhu. Stol je ves v belini. Narediva kratek postanek in malo prigrizneva.
Prišla bo, prišla pomlad zelena, z drobnimi rož’cami vsa razcvetena, prišla bo kukav’ca, pa bo zakukala, kmetič, le pojd’ orat, ženka sejat. /slovenska ljudska/
Potem se spustiva po skalah. Nekaj je skob in klinov in Zdenka uživa. Vidijo se Peči, visoko skalovje in steza je speljana spodaj.
Malo po skalah in veselje naju prevzema, pester je ta greben.
Nadaljujeva mimo Peči in križa in pred nama je Gosjak. Malo uživanja po skalah in paziva, da kakšna kača ne uživa na sončku.
Pogled nazaj je čudovit, nekaj sva že prehodili. Moja klopca me še vedno čaka.
Še zadnji del in sva v sedlu Vrh. Poklepetava s pohodnicama, ki sprašujeta kakšna je pot za Mali vrh. Nato se spustiva po gozdni cesti do vodnega zajetja.
In začne se uživanje po meliščih, po Jalnovih meleh. Dolga melišča, ki vodijo skoraj naravnost. Včasih jih polepša kakšno drevje in zopet melišča.
Pokrajina je vsa obsijana. Odcep za Sončno pot in odcep za navzgor. Prezgodaj se odločim za navzgor in sledi kratka, ampak zelo strma pot nazaj na greben.
Zadihani in brez moči posediva in nabirava energijo. Potem še malo po stezicah in sva pri smerokazih. Spustiva se po strmi potki, ki vodi proti gostišču Zavrh.
Počasi sestopava, še sreča, da je stezica suha. Pa sva pri gostišču. Najprej greva do parkirišča. Sonce zlati jezero in riše krasne odseve.
Potem se peljeva na kofetek in mrzel šveps, paše. Krasno potepanje je za nama in veseli se objameva.
»Marko vse vidi in natančno razloči. Kako je razlagal sestricama, da je sedem sort resja: belo, ki ima najbolj živo zelene lističe in ga dobiš samo pod Skokom, pa še tam težko; rožnordeče na tri sorte cvete, ognjeno-rdeče na dve; in sedmo je kakor kri, na Voglu, kjer pot v planino preide s trave v meli, ga je največ. In kurjice: že sedaj ve, katere bodo ostale bele in katere bodo v soncu pordele. Sam tega nisem nikoli opazil, pa je res, pripoveduje oča Jernej/ Odlomek iz Jalnove zgodbe, ovčar Marko/..

Ni komentarjev:

Objavite komentar