Zimska Uskovnica

Zimska Uskovnica, je naš današnji pohod...

Vse bi dal, da čas lahko bi zavrtel nazaj, da pokazal mladim bi takratni zimski raj. Ni bilo bogastva, izobilja tudi ne, pa otroci zdravi, srečni smo bili nadvse.

Zima je čudovita. Bela pokrajina se spremeni v svet bleščečih kristalčkov. Vsak grm, vsaka vejica se spremeni v čarobno podobo. Sneg škripa pod koraki in dih postane viden v hladnem zraku. Narava počiva, naše misli in občutki se poglobijo, skrbi in problemi za trenutke potihnejo in uživamo v belem razkošju.

Zberemo se pri Koniču, na Sl. Javorniku. Udeležba, snega željnih pohodnikov je velika. Naš vodja Vojko poskrbi, da imamo vsi prevoz. Dolga je naša karavana vozil, ki odpelje proti Pokljuki.

Parkiramo ob cesti na Rudnem polju. Polni pričakovanja ubiramo korake mimo vojašnice. Otroci se sankajo z griča, tekači uživajo na belih progah. Iz gozda prihaja lep kuža in gospa dovoli, da ga slikam.

Čudovite zasnežene figure so ob poti in sonček sije. Krasen dan imamo. Le gospa zima nam kaže, da je njen čas in mraz je občuten...

Smerokaz za Uskovnico in sledi pot navzdol. Hoja nas hitro ogreje in pot postaja rahlo poledenela. Nekateri si natikajo dereze, trenutno je možno še brez njih.

Spustimo se na ravnino. Sonček je vso pot z nami in prijetno greje. Priprava za prvo fotkanje. Bleščice in okrašene smrečice so kakor darilo za naša srca. Spomini se vračajo nazaj v otroštvo in vragolijam, ki smo jih počeli na snegu.

Nadaljujemo po shojeni poti. Pod nogami se sliši tisti prijetni zvok, škripanje snega. Lepo se vidi gozna cesta za Zajamnike. In tudi tista, ki vodi z Uskovnice.

Zdravilne točke, kamni počivajo pod snežno belino.

Teloh in cvet regrata me razveselita.

Počakam Tina, da se pridruži Jelki in ju ujamem v objektiv. Krasni motivi se vrstijo in kmalu smo pred spustom čez most. Tam je vedno ledeno in večina si nataknemo dereze. " Dereza bataljon," se heca Vojko, ki pazi, da je vse kot treba.