Mavrica življenja

Mavrica življenja, likovna razstava...

In mavrično obarvane so moje slike.

Sreča ni nikoli potrta ali skrušena vase, le včasih je tiho zazrta v minule čase. / Niko Grafenaurer/

Vse od belih, rumeno zelenih, modrih pa do živahnih rdečih se razlivajo barve po zidovih in panojih v razstavni dvorani.

To bo moja četrta samostojna razstava. Tretjič v Društvu Svobode Javornik - Koroška Bela in enkrat v DU Javornik Koroška Bela.

Že nekaj časa vem, da bo razstava odprta na krajevni praznik.

Prav luštno mi je narisati nekaj novih idej na različna platna. Obenem pa malo posodobim nekaj starejših slik. In pride 4. september. Vse je urejeno, slike, narezki in prvi obiskovalci so že prišli. Pa se začne...

ŽPZ DU Javornik - Koroška Bela Večerna zarja zapoje uvodno pesem in potem še dve.

Potem je na vrsti Špela, organizatorka razstave. Z Leo oblikovalko, jima gre vse kot je treba. Vse teče uigrano in ko sem jaz na vrsti nimam kaj dodati.

Samo zahvalim se za številni obiskk in odprem razstavo.

Pa se sprehodimo skupaj po dvorani in uživajmo....

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice,

poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice,

v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova. /Tone Pavček/ Nikoli ne obupaj, vedno posije sonček...

Marjana poskrbi za fotografije in meni so odveč roke, ko nimam fotoaparata. Ne vem kam naj jih dam.

Hodim med gosti in se pogovarjam in objemam. To šteje. Vesela sem prav vsakega, ki je prišel na otvoritev.

Od mojih domačih, sotrpink na jogi, ustvarjalcev in ustvarjalk z LU, pohodnicam in pohodnikom, članom in članicam DU, pa tudi tistih, ki mi niso poznani in so prišli.

Utrinki fotogafij prikazujejo vzdušje in veselje in pogovore in dobro voljo prisotnih.

Vsaka lepa stvar se enkrat konča.

Počasi se dvorana prazni, poslavljajo se..

Mavrično obarvava bo tudi ta zgodba- blog, uživajte in naj vam bo lepo..

Poslovimo se od organizatork in v mislih odtavamo vsak v svoj svet.

Ostal bo lep spomin... Od srca hvala vsem, ki ste si vzeli čas in prišli na otvoritev moje razstave. Hvala tudi vsem, ki si boste razstavo še ogledali. Lepo je bilo, še ena prekrasna mavrica v mojem življenju. Hvala tudi organizatorkoma Špeli in Lei, Markotu, ki sva skupaj okrasila stene in panoje, mavrično odetim pevkam Večerna zarja, dirigentu Franciju in kitaristu Klemenu. Pa tudi Marjani in Milanu za vsestransko pomoč. Lepo, lepo je bilo, hvala vsem.

Ure, ko duha prevzame lepota, so edine ure, ko živimo. / Richard Jefferies/