Toskanska pravljica - mesto Lucce in znameniti poševni stolp v Pisi - prvi dan

Toskanska pravljica - mesto Lucce in znameniti poševni stolp v Pisi - prvi dan...

Z agencijo Alpetur se greva z Metko zopet malo potepat. Pot nas vodi preko Padske nižine, mimo Ferrare, Bologne do Lucce. Ne čakaj, čas nikoli ni pravi../Napoleon Hill/

Ko se malo zdani naredim fotko še malo zaspanih potnikov.

Mesto Lucce je eno najprijetnejših toskanskih mest. Prvotno mesto obdaja 4.00 km dolg zid, širok 30.00 in visok 15.00 m. Ko se je število prebivalstva večalo so gradili stavbe zunaj obrambnega zidu. S tem je mesto postalo še bolj zanimivo. Lucca je mesto in občina v Toskani v osrednji Italiji, ob reki Serchio, v rodovitni ravnini blizu Ligurskega morja. Je glavno mesto pokrajine Lucca. Znano je po nedotaknjenem obzidju iz obdobja renesanse. Je mesto umetnosti.

Najprej si ogledamo zid. Potka se rahlo vzpenja. Široka površina je vsa zelena in zasajena z visokimi drevesi. Zid je zgrajen na poseben način. Ima veliko različnih vogalov in spredaj jaso, da so lahko hitreje opazili napadalce in jih pregnali.

Skozi debelo zidovje so narejena dvokrilna visoka vrata. Za prehod ljudi in avtomobilskega prometa. Lucca slovi po številnih cerkvah, zato ji pogosto pravijo kar mesto stotih cerkva. V resnici naj jih ne bi bilo prav sto, je pa bolj kot sama številka pomembno to, da je vsaka edinstvena in ponuja nekaj drugačnega za obiskovalce. Mesto je polno ozkih ulic, nekatere so celo tako ozke, da avtomobili po njih ne morejo voziti. Poti, ki se vijejo po Lucci, spominjajo na labirint, saj jih povrh vsega obdajajo visoke stavbe.

Vodič Jure nam vso pot razlaga in nam na obzidju pokaže tudi skici zidu in glavnega trga v mestu. Na obzidju rastejo visoka drevesa.

Dobrega vodiča imamo in sledimo zastavici.

Stopimo skozi visoka mestna vrata. Mestno središče je polno palač, muzejev in romanskih cerkva.

Najlepša med njimi je San Michele in Foro z angelom na vrhu. Slovi po najbolj zapletenem pročelju v Italiji.

Bazilika San Frediano slavi po izrednih mozaikih.

Hodimo po ozkih ulicah. Stavbe niso nič posebnega. Na ulicah igrajo tudi glasbeniki. Bazilika San Frediano je tudi eno najstarejših katoliških bogoslužnih prostorov v Lucci, v romanskem slogu in je na istoimenskem trgu.

Gostilnice in stojnice starih predmetov, ki izgledajo kot novi.

Ogledamo si katedralo San Michele in Toro. Notranjost ima klopi le ob steni, veliko je stojal s svečkami. Vedno jih prižgem in mislim na moje drage.

Nadaljujemo z ogledom. Najdragocenejše umetnine so zbrane v katedrali San Martino. Stolnica v Lucci (italijansko Duomo di Lucca, Cattedrale di San Martino) je rimskokatoliška stolnica, posvečena svetemu Martinu iz Toursa v Lucci v Italiji.

Pri vhodu je narisan labirint, ni izhoda. Vodič Jure nam razloži zakaj ni izhoda.

Čudoviti kipci so na pročelju stavbe. In vsak kipec predstavlja nekaj iz življenja.

Krasni stebri, portali vrat, umetnine, ki jih lahko samo občuduješ.

Ogledamo si tudi spomenik opernega skladatelja Giacona Puccinija, s cigareto v roki. Je avtor slavne opere Madam Butterfly.

Vračamo se skozi vrata, poiščemo avtobus in se odpeljemo proti trgu čudežev-

Piazza del Duomo, trg znan tudi po bolj poetičnem opisu Piazza dei Miracoli (Trg čudežev ali Čudežni trg), je najpomembnejše umetniško in turistično središče Pise.

Že od daleč iščemo s pogledi poševni stolp. Poševni stolp v Pisi, tudi samo Stolp v Pisi, je samostoječi zvonik stolnice sv. Marije Vnebovzete v Pisi. Je tretja najstarejša zgradba na mestnem Stolničnem trgu, za stolnico in krstilnico v Pisi. Stopimo skozi visoka vrata in pred nami se pokaže čudovita krstilnica, na zeleni trati.

Travnata površina, prizorišče znamenitega poševnega stolpa in veličastne marmornate stolnice v Pisi. Krstilnica sv. Janeza Krstnika je rimskokatoliška cerkvena stavba v Pisi v Italiji. Gradnja se je začela leta 1152, da bi nadomestila starejšo krstilnico in je bila leta 1363 dokončana.. Zadaj je pokopališče.

Poleg je katedrala, ki jo trenutno nekaj obnavljajo. Na travah ležijo obiskovalci in si ogledujejo čudesa, zgrajena pred stoletji.

Opazujem stolp. Nagibati se je začel že pri sami gradnji, leta 1173, saj peščena podlaga ni zdržala 14,000 ton marmorja.

Ne vem kam naj gledam, vse je čudovito. Kakšni mojstri, umetniki so bili v tistih časih. Z vodičem se sprehodimo še na drugo stran. Tam se mi zdi stolp malo manj nagnjen. Pogled vara, visi. Ljudje ga simbolično podpirajo z rokami.

Tudi z Metko naju vodič Jure ovekoveči. Tak dogodek se ne zgodi pogosto in treba je napolniti škatlico spominov.

Nekaj jih gre na vrh stolpa- 296 stopnic, meni koleno tega ne dopušča. Ko se vrnejo si ogledamo še notranjost katedrale. V preteklosti je notranjost uničil požar. Nekaj je obnovljenega, slike po stenah pa so na novo naslikane. Stolnica v Pisi, tudi Stolnica Marijinega Vnebovzetja je srednjeveška rimokatoliška stolnica, posvečena Marijinemu vnebovzetju, na trgu Piazza dei Miracoli v Pisi v Italiji. Je izjemen primer romanske arhitekture, zlasti sloga, znanega kot pisanska romanika. Tu je sedež pisanskega nadškofa.

Zunaj sonce že zlati pokrajino in fotke so čudovite.

Ko si ogledamo trg čudežev se odpeljemo v hotel Verdemare v Pietrasanta.

Stoji le nekaj malega od morja.

Dobimo ključe od sob in ker že zamujamo se takoj odpravimo na večerjo. Jedilnica je prostorna in lepo opremljena. Vživim se v staro meščansko življenje in potrpežljivo čakam. Osebje oblečeno v črne obleke s telovniki nas najprej postreže s pijačo. Vdajajo vtis, da smo pomembni gostje in da so tu le za nas in nič se jim ne mudi.

Mojega švepsa bi že davno zmanjkalo, če ga nebi pila po požirkih. Potem pripeljejo z vozičkom testenine in gosto zelenjavno juho. Zaželim si makaronov, pa so tako začinjeni, da se davim od pekočega grla. Zamenjajo mi ga za gosto juho. Potem sledi dolgi premor. Zopet pripeljejo voziček in na njem krožniki z dvema tankima rezina mesa in nekaj malega cvetače. Polito zopet z zelo slano in pikantno omako. Pa zopet dolgo nič, potem sledi še pita. Plačamo zapitek in se odpravimo v sobe. Tudi soba ima pridih starinskega. Kopalnica je v tapetah z velikimi rožami in spalnica s skritimi omarami. Na smeh mi gre, le čakam, kdaj bo stopil kakšen duhec iz omare in mi vošćil lahko noč.

Hoteli ob obali so že zaprti in tudi naš bo verjetno za nami potonil v zimsko spanje. / Podatki so s spleta./

Dobra družba na potovanju povzroči, da se pot zdi krajša.../ Izaak Walton/