Otok Brač- Supetar

 

Supetar, srce Brača...

Supetar je največje mesto na otoku Braču. Ime je dobil po sv. Petru. Ima pristanišče in je najpomembnejša trajektna luka.  Zaradi svojih dolgih in lepih peščenih plaž, ki so obkrožene z borovim gozdom je že od nekdaj priljubljeno letovišče. Čisto morje, bližina apartmajev, restavracij privablja turiste z vseh koncev sveta. 

Tudi naš predsednik DU Javornik Koroška Bela, Marjan, je v sklopu  Relax turizem organiziral dopustovanje in uživanje na lepih plažah.  Pa gremo, z menoj gresta tudi  Milan in Blanka. Malo čez 1.00 zjutraj se odpeljemo z Jesenic. Poberemo vse potnike in do Splita naredimo dva postanka.

 Potem imamo uro prosto do odhoda trajekta na otok Brač. Veliko mesto je Split in ljudi je povsod polno. Ogledamo si luko in se podamo proti Dioklecijanovi palači o kateri nam je govorila vodička.

 Dioklecijanova palača, to je dejansko ogromen kompleks  in je najbolj podoben mogočni trdnjavi z obzidjem in obrambnimi stolpi. Sčasoma je postalo pravo mesto. 

Naš trajekt

 Nato se vkrcamo na trajekt, ki nas odpelje do našega počitniškega raja, Supetar. 

 Potem nas vodički sprehajata po  naselju in nam kažeta točke kjer se lahko brezplačno odžejamo in najemo, vse je v ceni dopustovanja. Ni nam preveč do sprehoda, utrujeni smo in vročina pripeka. Vse pa se dogaja z razlogom, ker apartmaji še niso pospravljeni in ni ključev. 

Bolj malo si zapomnimo.  Čakanje na ključe se  zavleče v pozne popoldanske ure. V naslednjih dneh odkrivamo vedno nove bližnjice, ki nam ustrezajo.  Vse imamo blizu restavracijo in morje.

Lep je Supetar, rože so povsod.

 Nobenih smeti in delavci so prijazni. Veliko je Azijcev in temnopoltih, ki pomagajo povsod. Tudi bazeni so na razpolago in ležalniki, toda mi se raje kopamo v morju. Naši apartmaji so lepi in Gorenjci smo vsi v zadnjem koncu naselja.  Hiške so kot iz lego kock, zidana v nadstropja, levo, desno, so prav zanimive.

V torek se nam obeta  ogled mesta, do tja vodi veliko poti. Hodimo za vodičko Klavdijo, ki se najprej ustavi pri pokopališču.. 

 Ogledamo si Mavzolej, ki pa nima ključev že od davnega časa. Posebnost tega Mavzoleja je, da so angelčki ženskega in moškega spola. Potem to pot enkrat opravimo še sami in si bolj natančno ogledamo  vse zanimivosti.

Neo bizantinski mavzolej  plemiške družine Petrinović, arhitekt Toma Rosanovič

Večina kipov je iz braškega belega kamna, izdeloval pa jih je kipar Ivan Rendić. 

 Malo stran  je najstarejša grobnica,  

notranjost

In poleg je cerkev sv. Nikolaja. 

Nadaljujemo proti središču mesta. 

Utrip mesta.

 Ogledamo si pristanišče in  veličastno cerkev Marijinega vnebovzetja.

Zraven je obeležje in kip matere Tereze.

Še svečko prižgem mojim dragim, dami dovolita da jih slikam.

Tla so tlakovana in izgleda da so spodaj grobnice.

 Župnijski muzej je zaprt. 

Še malo si ogledujemo in jo po svoje uberemo  nazaj.  Zvečer grem pričakat sončni zahod. Vse od velikega sonca pa do zatona. Čudovito je sedeti ob morju, poslušati valovanje  morja in  sončnih žarkov in uživati. Tudi jutranje čakanje sonca sem posnela, pa je preveč za eno zgodbo. 

Sonček se svetlika na  kamenju, meni dela družbo.

In pokažejo se vetrnice.

V četrtek nas  Klavdija odpelje na Vidovo goro in  najlepši zaliv Bol. Muzejski avtobus brez klime, vročina pa taka, da vozimo z odprtimi vrati. Najprej se odločimo za morje, da se ohladimo.

 Ob poti  rastejo stari borovci, pripeljani iz daljne Sirije.

 Žal je moj fotoaparat na zadnjem ovinku sklenil da gre na dopust  in ostanem brez fotk.  Le še zaliv Bol ujamem v objektiv.  Nekaj slik  mi   pošlje Blanka. Nekaj pa si jih izposodim na spletu, za lepše doživetje našega potepanja.

Na drugem delu Brača se nahaja najstarejše mesto na otoku, Bol. Od Supetra do Bola traja vožnja z avtom  40 minut. Bol je svetovno znan po čudoviti plaži Zlati rat, katera je zaradi svoje podolgovate in pogosto spremenljive oblike podobna jeziku, pogosto uporabljan motiv za turistično promocijo Hrvaške.- splet

Krasne plaže, zglajeno kamenje pod nogami, lepo.  Bifeji povsod, še kiropraktik ima svoje prostore. Ga  izkoristim ni  nobenih čakalnih  vrst.  Popijemo kavo in se vrnemo k avtobusu. Poleg je tudi nudistična plaža, pa ni nobenega interesa.

Idealno za kajtanje in čolničke vseh vrst.

 Odpeljemo se proti Vidovi gori, najvišjem vrhu Brača, 780 metrov šteje v višino.  Krasni razgledi so na Vidovi gori. Spodaj se  vidi plaža  Zlati rt in sosednji otoki. Na najvišjem vrhu Brača stojijo 12 metrov visok   križ iz belega  braškega kamna, telekomunikacijski objekti in gostilna, ki pa  ni odprta. 

Nazaj se peljemo po drugi cesti. Vodička nam razlaga in kaže levo in desno. Mimo kamnoloma, kamnosekov,  kjer so naložene in narezane  plošče belega braškega kamna. Še posebej zanimivo je 200 let staro drevo, ki raste iz strehe kapelice ob cesti. Ne vedo od kod dobiva hrano, da živi naprej. 

Veliko zanimivosti in moj mali aparat  štrajka, ali pa ima stric Google kaj vmes. T a vel'kega pa nimam s sabo.

 Zvečer pa gremo poslušat še dalmatinsko klapo v Forum, predstavitveni prostor Relaxa.

 Uro in pol uživamo v dalmatinskih ritmih. Še naša ulica in moj apartma.

 Počasi se bliža konec našega dopustovanja.   Pri odhodu  kljub zapletom  vse poteka gladko in ko avtobus odpelje iz Splita smo zopet v ritmu ceste in z vsakim metrom bližje domu.

 Lepo je bilo!

Iščem sledi izgubljenih ljudi.

Iščem, česar nimam, iščem česar še ne vem,

včasih pa iščem kaj, česar sploh ne smem.

Vedno...iščem...iščem...iščem...sebe.

Najdeš pa le svoje poti

in na njih svoje in tuje sledi...

/ Avtorja ne poznam/