Razstava fotografij in likovnih del, DU Javornik Kor. Bela...

 

Pomlad...

Samostojna razstava fotografij in likovnih del Majde Gašperin, april 2024.

Telefon zvečer mi zazvoni,

 na drugi strani Pavel, vodja naš se oglasi.

»A narediš  lahko razstavo,« vprašanje se glasi.

»Lahko, a kdaj naj bi to bilo,

 v  torek prinesi slike, če bi šlo.«

Nekaj novih nekaj starih

v trojke hitro jih razstavim,

da pogled mi brž pove,

če tako bi šlo al' tudi ne.

Marjano našo še pokličem,

da taksi moj je in pomočnica.

Slike vse ob stene položiva,

vse  štima se že veseliva.

Sašo in pa Pavel sta v četrtek mi v pomoč

Sašo  na lojtrci stoji,

slike obeša in me posluša, da vse prav visi.

Pavel  fotografije uredi, ni tako enostavno kot se zdi.

En dva tri že vse visi, še naslove prilepim in zadovoljni smo vsi.

Dami v rdečem se nekam mudi, dama v modrem na sprehod med rož'ce hiti. Le klobuček pisan možgančke bistri, ritko dečve ven moli.

Jalovec se kot dragulj iskri, v sončku s Slemena ves zažari. Koča pod Golico po narcisah slovi, princesk nešteto poljane  beli. Proti Krvavki in proti sedlu vse zadiši, ko rožic polno tam v maju cveti. Koča v Krnici je vsem poznana, smučarjem in potepinom, ki so jim vrhovi nebeška mana.

 Rož'ce so tri - v sredini dama stoji, frizura ji zakriva oči, šal rdeč okoli rok ovije, da obline svoje skrije. Na straneh obeh pa šopka dva, prav  lepa sta oba. Ljubezen rdeča in sonček zlat, vsak po svoje sta zaklad.

 Tamar, kdo ga ne pozna, tam Jalovec kraljestvo svoje ima. Na eni strani Ponce se vrstijo, na drugi Mojstrovke blestijo. Šitna glava je strm dvatisočak, ki v senci Mojstrovk ni nič manj težak. Vošča poznana je vsem, pri ruševinah karavle se prijetno sedi  in pogled po Martuljških gorah  hiti. Zgoraj je čudovita poljana, Jalovec in Mangart sta najbolj iskana. 

Fotografije Pavel uredi, še Sašo mu pomaga in obesit jih hiti.

Jesen zima ali pomlad, vsak ki je po srcu mlad uživa v radostih teh, 

ki narava nudi jih v lepih dneh.

 Jesen barvita naravo poživi, pomlad in poletje z rož'cami lepimi vse okrasi.

 Najvišji in najlepši v srcih naših spomine mladostne budi.

Pride ponedeljek,  ko razstava se odpre. Malo sladkega na mize in dogajanje se začne.  Za pijačo je poskrbljeno saj dom ima svoj bife in šef  dobro skrbi za  d'narce te. Ko nekaj se jih je nabralo in stoli so zasedeni se predstava lahko začne.

Najprej Marjan ima besedo, zanimivosti v maju so na sporedu. Dren pa tak, da komaj  vem, kam šel bo moj korak.

 Nato Pavel se oglasi, kulturnik glavni prebere vse kar napisano o meni je.

 In razstava se odpre, slike itak so jim že poznane vse.

 Za utrinke  družbe poskrbi Marjana, vsem že dobro je poznana. Simonca hitra suče se med mizami, ker hmeljček že diši in vsem naenkrat se zelo mudi.

 Še malo in nadaljevanje sledi. Projekcija lanskih potepov se na platnu zvrsti. Dež ali sonce nič jih ne zaustavi, stari in mladi pohodniki so pravi.

 Le zgoraj zgleda tega ne vedo, pa jim v sredah malo nagajajo.  Ko predstave je konec, je tako kot bi počil velik lonec.  V družbi hitro  završi, meni in Francki pa se na avtobus mudi.

Bilo je lepo,

hvala vsem za obisk  in pomoč,  

mogoče še kdaj bo,

vaša Majda..