Sveti Lovrenc nad Zabreznico..

 Cerkev svetega Lovrenca nad Zabreznico...

V spomin prednikom in čast sv. Lovrencu..

 Jutro je čudovito. Do sv. Lovrenca greva z Blanko, luštna pot. Vsedeva se na avtobus  in v Žirovnici izstopiva. Mimo Čopove rojstne hiše naju vodi pot. 

Za hišo zavijeva levo in se na koncu ulice povzpneva po betonski podlagi.

 Zgoraj so vrata, ki vodijo po stezi  na desno proti Lovrencu. In na levo do stopnic Vodostana ali stezice za Greben Brezniških Peči. Razgledi so že na začetku lepi. 

Meglice se vijejo pod dolgim grebenom Jelovice.  Polja rahlo zastrta z belino so čudovita. Hodiva naprej in gledam nazaj. Lepo je.  Zamegljeni Babji zob, Galetovec, hribčki okoli Bleda, 

Julijci v ozadju, spredaj pa se šopirita Hom in Boršt.  

 Na prisojni strani že kukajo drobcene marjetice iz mrzle zemlje. Tudi  kurice so kar pogoste. Ponekod, kjer  sonce  toplo greje so že odprti beli cvetovi.

 Opazujem naravo počasi se spreminja. Nekje led drugje zelena trava in zrak je čisto spomladanski. 

 Počasi odlagam oblačila v nahrbtnik, vroče je. Čisto drugače kakor par dni nazaj. Pri stezi za greben se rahlo spustiva na del melišča. Potem se  potka  zopet nadaljuje gori doli čez travnike. Ko zagledam znamenje, sva že blizu male hiške. 

 Zvončka se prijetno oglašata. Stopnice, prehiti naju pohodnica.  Ne hitiva, počasi se vzpenjava.

 Pa sva pri smerokazu za sv. Lovrenca. 

Še  mimo z mahom obloženih skal in sva pri cerkvi sv. Lovrenca, tukaj. 

 Malo se  razgledava, potem je na vrsti zvonček. 

 Naj izpolnijo se želje,

tiste, ki ti v duši tlijo.

Naj te drobne majhne sreče

dan za dnem razveselijo.

Glavno je le eno, zdravje. Še v knjigo naju pozabim vpisat.  Steno krasi mozaik slikarja  Andreja Jemca.

 Narediva si dolg počitek.   Lepo je posedeti na klopci in opazovati gore in ravnice.

 Iz zabrežniške smeri prihiti gospa, ki se vsak dan povzpne do cerkvice. Ja, je treba migat dokler  lahko, smo istega mnenja. Še fotko nama naredi prijetna gospa, hvala. 

Počasi se dvigneva  in se spustiva po štengcah, 170 sva jih našteli.  Triglav v imenitni družbi.

Opazujeva Blejsko Dobravo

  in jo čez travnike  obirava proti  Žirovnici. Zemlja se je že malo segrela in led se tali.  

Še stolpnice na Jesenicah se vidijo in Sava je čudovite barve in cerkev sv. Martina v Mostah.

Vodostan  se bliža in najina pot čez travnike se zaključuje.

 Pri domačiji malo pred Čopovo rojstno hišo mi vedno  privabijo nasmeh  figure iz lesa. Z dovoljenjem lastnice  fotografiram. Je ročno delo gospodarja.  

Čevelj da te kap, še mali bi bil pretežak za nosit.

Kašar, mali in veliki.

To mi je še posebej pokazala gospa, družinski praznik.

 Vitka gospodična in vabljeni na ples s kačo.

Avtobus ujamem za moment, Blanka pa še malo počaka. Odhajava vsaka v svoj kraj.

 Lepo je bilo!

Naj bo vsak dan majhen praznik,

tak, da ti v spominu ostane,

naj ti ZDRAVJA

in pa SREČE

nič na svetu tem ne vzame!

/ Janez Medvešek- Želje/