Z vlakom na potep- slap Grmečica in naprej

 

Nomenj, slap Grmečica, Boh. Bistrica...

Slap Grmečica v Soteski, je tak prijeten cilj za potepanje.  Z Iro sva bili večkrat tam. Tokrat pa se tja nameniva z Blanko. Že dolgo nisva šli nikamor skupaj. Malo čez osmo zjutraj se vsedem na vlak, Blanka se mi pridruži na Bledu. Nomenj je najina izstopna postaja.

Vsak dan je darilo

odpri ga previdno in uživaj!

 Iz te smeri še nisem bila pri slapu, pa je bila večkrat v mislih ta pot.  Od gostilne pri Matičku nadaljujeva ob glavni cesti, v smeri Bleda. 

Kmalu sva pri kratkem podvozu in nadaljujeva po cesti. Čez travnike ne smeva in puščica naju  vodi še nadalje  v desno.. ..

 Viseča brv se že vidi. Prečiva jo, se dobro maje ta mostiček. Pa sva na kolesarski cesti.

 Emin plavž je levo, najin slap pa desno. Lepa cesta, vendar še ni odprta.

Pisani zebrat cveti ob cesti.

Sava Bohinjka.

  Ne ovirava nikogar, le občudujeva cesto in široko reko. Lepo je narejeno.  Sava Bohinjka vsa vesela žubori mimo. Tudi prodišča so  urejena. Le zgoraj ga nekaj biksajo, vedno bolj sivo postaja. Pa sva pri novem lesenem mostičku za kolesarje in najini poti za ogled slapu.

Zvončka se oglašata.

 Od strani se slap  bolj slabo vidi, otoček pri drevesu pa je pod vodo. 

Pa se vrneva malo nazaj in poiščeva stezo za korita. Pazljivo ubirava korake, saj je vse mokro. 

 Ograja je v pomoč.

Lepo! Visoko se peni voda, buči, ko se preliva čez skale  v nižja korita. Le enkrat sem bila tu zgoraj z Marjano, že dolgo nazaj.  Še malo višje se vzpneva, da se nagledava lepot divjih voda.

 Potem se malo nižje usmeriva levo in po  stezi do travnika.

 Ob pašni ograji nadaljujeva do slapa. Tudi s kolesarske je dostop  urejen. Še nekaj fotk

 in greva naprej proti Boh. Bistrici. 

Tudi tu je pustošil veter in podiral drevje. 

 Še fotoaparat mi  mrkne, kamera ne dela. Nič naju ne ustavi, nadaljujeva. Log v Bohinju je že mimo. 

Nekaj  metrov ceste še nima asfalta, brežine so lepo urejene.

 Zgoraj pa  prehitevajo,  dežuje. Sva mislili na to in hodiva z dežniki.

 

Greva pod mostom in cerkev Roženvenske Marije v Bitnjah se vidi skozi drevje.

 Hodiva, se smejiva, saj je tudi v dežju lepo, če ni mraza.

 Bohinj se že vidi in hribovje ovijajo meglice. 

Dež je  ponehal, še malo pa bo sonček na nebu.   Cerkev sv. Miklavža je velika in lepa. Čez pokopališče greva in si pri .piceriji Tripič privoščiva  kofetek. Potem se odpraviva proti železniški postaji. Pa naju zvabi še Ceconijev  park, z veliko cvetja.

 Vse si ogledava, lepo je.

 Veliko rdečih ribic je v ribniku, jih Blanka opazi.

Gospod Dušan  se nama pridruži. Skrbnik parka je in malo poklepetamo.

Še fotko dobiva, potem poiščeva postajo. 

 Juliana trail oznake, se dobro spomnim poti v Podbrdo.

Vlak ima zamudo,  v Podbrdu se zopet presedajo.  Veliko kolesarjev  ga čaka in po polurni zamudi pripelje. Blanko čaka na Bledu  domači taksi. Jaz pa se peljem do Jesenic.

 Po GPS sva prehodili 8.8 km.

Lušten izlet  in lepo je bilo.

 Življenje je kot svinčnik,

vsak dan je krajši,

potrudite se in narišite kaj lepega

dokler ga še imate.

/Avtor neznan/