Perniki - kje so tiste stezice...

 

Perniki, kje so tiste stezice, 

k'so včasih bile?

Zdaj pa raste grmovje

in zelene trave.

Tiger flover ..

Perniki, odmaknjena vasica  v občini Gorje. Že večkrat po deset let, me ni bilo na Pernikih. Tam okoli smo otroci  hodili  nabirat gobe.  Tudi sedaj jih še nabirajo. Kadar rastejo je povsod polno avtomobilov.  Trenutno jih ni.  Odpravimo se na potepanje in obujanje spominov: brat, Blanka in jaz.  Sonce  je že na obhodu, ko gremo čez novi most.

 Ogledujemo si najlepši jez reke Radovne. No, tudi v Grabču je lep, toda v Krnici je lepši. Sonce že riše sence.

 Malo po cesti mimo sončnic

 in kmalu se naša pot usmeri desno.

 Stara gozdna cesta je že precej zaraščena.  Za hodit je dobra. Ciklame lepšajo pot.

 Vmes malo pogledujem naokoli, razgledov ni kaj dosti. Špil in pokljuška cesta, razlaga Milan.

 So pa robide ob poti in sonček nas prijetno greje.  

Dolina in obe cesti, smo že visoko.

Še velikana najdemo in mareli. Pa vse pustimo tam kjer je. 

In čipkasto rožico- navadno korenje, lepa je.

 Zvončka se večkrat oglašata. Travniške penuše je povsod polno.

 Pri prevozni cesti pridemo ven. Na levo so Perniki, na desno pa se pride ali pripelje v Spodnje Laze.

 Lep teren za gobarjenje je ob cesti. Namenimo se k stari znanki, k prvi  hiši. Krasni pašniki.

Ovčarka Rona nas pride pozdravit.

 Na lepem koncu stoji hiša.  Vse polno divjadi se ponoči sprehaja okoli, pripoveduje znanka. 

Rudbekija

Gorenjski nagelj krasi svisle.

  Ko se naklepetamo in nasmejimo,

se  naša trojka odpravi proti Spodnjim  Lazam. Krasna hiška je na pobočju. Svečnik cveti.

 Vmes jo še malo uberemo po gmajni. Gobe, ki  trenutno rastejo nam niso všeč. Lep bajer in pajkova mreža se vsa blešči.

 Lepa je pokrajina,  travniki spodaj in rože ob cesti.  Oznaka  za TNP in Stol se vidi v daljavi. 

 Kažipot za Perniki in  za počitniško hišo na Mežakli.

Pri hišah  je še lepše, vse cveti.

Vrtnice, cvet gladiole in korito.

 Pa smo na križišču. Naša cesta vodi desno.  Hiška z dušo, take so mi lepe.

 Le nekaj hiš mi je še poznanih. Vse se spreminja.  Pr' Zatreparju, še stoji stara hiša  in poleg je nova. 

Vsaj nekaj. Tam smo hodili za Kuglo, gobe nabirat ali potepat. Preveč otrok, da bi nas mama lahko pazila. Vedno smo ušpičili kaj po svoje. Sedaj  pa je le slabo vidna steza, le Milan jo opazi. Kmalu je  pred nami Krnica.

 Lepo so  naredili most in speljali reko Radovno. 

 Še čez most in smo doma. Zanimiv metuljev grm raste pri bratu. Vse frfota na njem.

 Lepo krožno  pot smo naredili. Polno samote in miru.

 Prehodili smo 9.00 km in imeli smo se  lepo. 

Rumena kala

  Še vedno velja; povsod je lepo a doma je najlepše. 

Japonska anemona

In spomini ostanejo.

Bom grmovje posekal,

travco požel.

bom naredil stezice,

kjer so včasih bile!

/ Ljudska pesem/